32011R0517

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 517/2011 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32011R0517

Help

Uredba Komisije (EU) št. 517/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele pri nesnicah vrste Gallus gallus ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2160/2003 in Uredbe Komisije (EU) št. 200/2010 Besedilo velja za EGP

UL L 138, 26.5.2011, p. 45–51 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

(HR)
⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 15 zvezek 023 str. 189 - 195

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 10/03/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/517/oj

HTML

PDF

Official Journal

26.5.2011

Uradni list Evropske unije

L 138/45

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 517/2011

z dne 25. maja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele pri nesnicah vrste Gallus gallus ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2160/2003 in Uredbe Komisije (EU) št. 200/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (1), ter zlasti drugega pododstavka člena 4(1) ter prvega odstavka člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti ukrepe za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjšata njihova razširjenost in tveganje za javno zdravje.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba določiti cilje Unije za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz iz Priloge I k navedeni uredbi pri populacijah živali iz navedene priloge. Določa tudi nekatere zahteve za navedene cilje. Tako zmanjšanje je pomembno zaradi strogih ukrepov, ki jih je treba uporabljati za okužene jate v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003. Predvsem jajca iz jat z neznanim statusom salmonele, za katera se sumi, da so okužena, ali iz okuženih jat, se lahko uporabijo za prehrano ljudi samo, če so bila obdelana na način, ki zagotavlja odstranitev nekaterih serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, v skladu z zakonodajo Unije o higieni živil.

(3)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2160/2003 se nanaša na vse serotipe salmonele, pomembne za javno zdravje, v jatah nesnic vrste Gallus gallus. Navedene jate nesnic lahko z jajci prenesejo salmonelo na potrošnika. Zato zmanjšanje razširjenosti salmonele v jatah nesnic prispeva k nadzoru navedenega povzročitelja zoonoze v jajcih, ki je pomemben dejavnik tveganja za javno zdravje.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1168/2006 z dne 31. julija 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele pri nesnicah vrste Gallus gallus in spremembi Uredbe (ES) št. 1003/2005 (2) določa cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium pri odraslih nesnicah vrste Gallus gallus. Cilj Unije za vsako državo članico je, da se za 10–40 % zmanjša letni najnižji odstotek pozitivnih jat odraslih nesnic, odvisno od razširjenosti prejšnjega leta. Najvišji odstotek pa se lahko zmanjša na 2 % ali manj.

(5)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri določanju cilja Unije upoštevati izkušnje iz obstoječih nacionalnih ukrepov ter informacije, predložene Komisiji ali Evropski agenciji za varnost hrane („EFSA“) v skladu z veljavnimi zahtevami Unije, zlasti v okviru informacij iz Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (3), ter zlasti člena 5 Direktive.

(6)

Zbirno poročilo Skupnosti o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in izbruhih okužb v Evropski uniji leta 2008 (4) navaja, da sta Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium serovara, ki najpogosteje povzročata obolenja ljudi. Okužbe ljudi s S. enteritidis so se drastično zmanjšale leta 2008, povečalo pa se je število okužb s S. typhimurium. V skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 2160/2003 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane o določitvi trajnega cilja Unije za jate nesnic vrste Gallus gallus.

(7)

Znanstveni odbor za biološka tveganja agencije EFSA je 10. marca 2010 na zahtevo Evropske komisije sprejel znanstveno mnenje o kvantitativni oceni vpliva na javno zdravje določitve novega cilja za zmanjšanje razširjenosti salmonele pri kokoših nesnicah (5). Ugotavlja, da je Salmonella enteritidis najbolj uspešen vertikalno prenosljiv serotip salmonele pri perutnini, ki se prenaša na ljudi. Ugotavlja tudi, da so nadzorni ukrepi Unije za kokoši nesnice uspešno prispevali k nadzoru okužb s salmonelo v proizvodnih jatah in zmanjšanju tveganja za zdravje ljudi zaradi perutnine.

(8)

Monofazni sevi Salmonella typhimurium so kmalu postani eden od najbolj tipičnih serotipov salmonele pri številnih živalih in kliničnih izolatih pri ljudeh. V skladu z znanstvenim mnenjem o spremljanju in oceni tveganja za javno zdravje zaradi „sevov, podobnih Salmonella typhimurium“ (6), ki ga je 22. septembra 2010 sprejel Odbor agencije EFSA za biološka tveganja, se monofazni sevi Salmonella typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- štejejo kot različice Salmonella typhimurium in pomenijo tveganje za javno zdravje, ki je primerljivo s tveganjem zaradi drugih sevov Salmonella typhimurium.

(9)

Zato je zaradi jasnosti zakonodaje Unije primerno spremeniti Uredbo (ES) št. 2160/2003 in Uredbo Komisije (EU) št. 200/2010 z dne 10. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti serotipov salmonele v odraslih matičnih jatah vrste Gallus gallus (7), da se zagotovi, da Salmonella typhimurium vsebuje monofazne seve z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-.

(10)

Ob upoštevanju znanstvenega mnenja z dne 22. septembra 2010 in potrebe po daljšem času za oceno trenda salmonele v jatah po vzpostavitvi nacionalnih programov nadzora, je primerno določiti cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti salmonele v jatah odraslih nesnic vrste Gallus gallus, ki je podoben cilju Unije iz Uredbe (ES) št. 1168/2006.

(11)	Da bi se preveril napredek pri doseganju cilja Unije, je treba določiti ponovno vzorčenje jat odraslih nesnic vrste Gallus gallus.

(12)	Tehnične spremembe v Prilogi k tej uredbi so usklajene in se neposredno uporabljajo v državah članicah, zato ponovno soglasje Komisije za morebitne spremembe nacionalnih nadzornih programov v skladu s to uredbo ni potrebno.

(13)

Nacionalni nazdorni programi za doseganje ciljev Unije za leto 2011 za jate odraslih nesnic vrste Gallus gallus so bili Uniji predloženi v zvezi s sofinanciranjem v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (8). Navedeni programi so temeljili na Uredbi (ES) št. 1168/2006 in so bili odobreni v skladu s Sklepom Komisije 2010/712/EU z dne 23. novembra 2010 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2011 in naslednja leta (9).

(14)	Uredbo (ES) št. 1168/2006 je treba razveljaviti in zamenjati s to uredbo. S tehničnimi določbami iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1168/2006 se dosežejo isti rezultati kot s Prilogo k tej uredbi. Zato bodo države članice lahko navedeno prilogo uporabljale brez prehodnega obdobja.

(15)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj

1. Cilj Unije iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za zmanjšanje razširjenja Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium pri odraslih nesnicah vrste Gallus gallus („cilj Unije“) je:

(a)

letni najnižji odstotek zmanjšanja pozitivnih jat odraslih nesnic je najmanj:

(i)	10 %, če je bila razširjenost v prejšnjem letu manjša od 10 %;

(ii)	20 %, če je bila razširjenost v prejšnjem letu večja ali enaka 10 % in manjša od 20 %;

(iii)

30 %, če je bila razširjenost v prejšnjem letu večja ali enaka 20 % in manjša od 40 %;

(iv)	40 %, če je bila razširjenost v prejšnjem letu večja ali enaka 40 %;

ali

(b)	najvišji odstotek zmanjšanja je enak 2 % ali manj pozitivnih jat odraslih nesnic; v državah članicah z manj kot 50 jatami odraslih nesnic pa lahko ostane pozitivna največ ena jata odraslih nesnic.

Vsako leto se s spremljanjem prejšnjega leta doseže cilj Unije. V zvezi s ciljem za leto 2011 se kot sklic uporabijo rezultati iz leta 2010, ki temeljijo na spremljanju, opravljenem v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1168/2006.

Serotipi monofazne Salmonella typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- se vključijo v cilj Unije.

2. Shema testiranja, potrebna za preverjanje napredka pri doseganju cilja Unije, je navedena v Prilogi („shema testiranja“).

Člen 2

Preverjanje cilja Unije

Komisija preveri cilj Unije ob upoštevanju informacij, zbranih v skladu s shemo testiranja, in meril iz člena 4(6)(c) Uredbe (ES) št. 2160/2003.

Člen 3

Sprememba Uredbe (ES) št. 2160/2003

V del C Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003 se vstavi naslednji pododstavek:

„6.	Vsi sklici na Salmonella typhimurium iz tega oddelka vključujejo monofazno Salmonella typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-.“

Člen 4

Sprememba Uredbe (EU) št. 200/2010

V členu 1(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Cilj Unije iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za zmanjšanje Salmonella spp. v matičnih jatah vrste Gallus gallus (‚cilj Unije‘) je od 1. januarja 2010 zmanjšati največji odstotek odraslih matičnih jat vrste Gallus gallus, še vedno pozitivnih na Salmonella enteritidis, Salmonella infantis, Salmonella hadar, Salmonella typhimurium, vključno z monofazno Salmonella typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-, in Salmonella virchow (‚zadevni serotipi salmonele‘), na 1 % ali manj.“

Člen 5

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1168/2006

Uredba (ES) št. 1168/2006 se razveljavi.

Sklici na Uredbo (ES) št. 1168/2006 se štejejo kot sklici na to uredbo.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(2) UL L 211, 1.8.2006, str. 4.

(3) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

(4) The EFSA Journal (2010) 8(1):1496.

(5) The EFSA Journal (2010) 8(4):1546.

(6) The EFSA Journal (2010) 8(10):1826.

(7) UL L 61, 11.3.2010, str. 1.

(8) UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(9) UL L 309, 25.11.2010, str. 18.

PRILOGA

Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Unije za zmanjšanje Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium pri odraslih nesnicah vrste Gallus gallus, kot je navedeno v členu 1(2)

1. VZORČENJE

Okvir vzorčenja zajema vse jate odraslih nesnic vrste Gallus gallus („jate nesnic“) v okviru nacionalnih programov nadzora iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2160/2003.

2. SPREMLJANJE V JATAH NESNIC

2.1 Pogostost in status vzorčenja

Jate nesnic se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in pristojnega organa.

Vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti se opravi najmanj vsakih petnajst tednov. Prvo vzorčenje se opravi, ko je jata stara 24 tednov, +/– 2 tedna.

Vzorčenje pristojnega organa se opravi najmanj:

(a)	v eni jati letno na gospodarstvu, ki ima vsaj 1 000 kokoši;

(b)	v starosti 24 tednov, +/– 2 tedna, pri jatah nesnic v stavbah, kjer je bila salmonela odkrita v prejšnji jati;

(c)	v primeru suma na okužbo s salmonelo pri preiskavi izbruha alimentarnih okužb v skladu s členom 8 Direktive 2003/99/ES ali kadar koli pristojni organ meni, da je to primerno, z uporabo protokola vzorčenja iz točke 4(b) dela D Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003;

(d)	pri vseh drugih jatah nesnic na gospodarstvu, če je bila odkrita Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium v eni jati nesnic na gospodarstvu;

(e)	v primerih, ko pristojni organ meni, da je to primerno.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti.

2.2 Protokol vzorčenja

Za večjo občutljivost vzorčenja in zagotovitev pravilne uporabe protokola vzorčenja pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti zagotovi, da vzorčenje opravi usposobljeno osebje.

2.2.1 Vzorčenje nosilcev živilske dejavnosti

(a)

Pri jatah v kletkah je treba vzeti 2 × 150 gramov naravno zbranih fekalij iz vseh tekočih trakov ali strgal v zgradbi po zagonu sistema za odstranitev gnoja. Vendar je treba v primeru poslopij s kletkami brez strgal ali tekočih trakov zbrati 2 × 150 gramov mešanih svežih fekalij s 60 različnih mest pod kletkami v jamah za iztrebke.

(b)

V kokošnjakih ali stavbah za prosto rejo je treba vzeti dva para obuval ali nogavic za odvzem vzorcev.

Obuvalo za odvzem vzorcev mora imeti zadostno sposobnost vpijanja, da vpija vlago. Površino obuvala za odvzem vzorcev je treba navlažiti s primernimi razredčili.

Vzorce je treba vzeti med hojo po hlevu po poti, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za vse dele hleva ali ustreznega sektorja. To vključuje tudi področje s steljo in letvami, če je hoja po letvah varna. V vzorčenje je treba vključiti vse ločene kurnike v poslopju. Po končanem vzorčenju v izbranem sektorju je treba previdno sezuti obuvalo za odvzem vzorcev, da se sprijeti material ne odstrani.

2.2.2 Vzorčenje pristojnega organa

Poleg vzorcev iz točke 2.2.1 je treba zbrati vsaj en vzorec z uporabo protokola za vzorčenje. Za zagotovitev reprezentativnega vzorčenja je treba odvzeti nadaljnje vzorce, če to zahteva distribucija ali velikost jate.

V primeru vzorčenja iz točke 2.1 (b), (c), (d) in (e) se pristojni organ z nadaljnjimi testi, in sicer laboratorijskimi testi in/ali po potrebi pregledi dokumentacije, prepriča, da na rezultate preiskav salmonele pri perutnini ne vpliva uporaba protimikrobnih sredstev v jatah.

Kadar prisotnost Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium ni odkrita, vendar so odkrite protimikrobne snovi ali zaviralni učinek bakterijske rasti, se za namen cilja Unije šteje, da je jata nesnic okužena.

Pristojni organ se lahko odloči, da dovoli nadomestitev enega fekalnega vzorca ali enega para obuval za odvzem vzorcev s 100-gramskim vzorcem prahu z več mest po vsem hlevu s površin, na katerih je prah vidno prisoten. Namesto da se prah zbira z več mest po vsem hlevu, se lahko uporabi ena ali več navlaženih krp iz tkanine s skupno površino najmanj 900 cm2, s katero se zagotovi, da je vsaka krpa na obeh straneh dobro pokrita s prahom.

Pristojni organ se lahko odloči za povečanje najmanjšega števila vzorcev, da zagotovi reprezentativno vzorčenje za vsako posamezno oceno epidemioloških parametrov, in sicer pogoje za biološko zaščito, distribucijo ali velikost jate ali druge ustrezne pogoje.

3. PREUČEVANJE VZORCEV

3.1 Prevoz in priprava vzorcev

Vzorci se, po možnosti s hitro pošto ali po kurirski službi, pošljejo v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003 v 24 urah po odvzemu. Če se ne pošljejo v 24 urah, se hranijo v hladilniku. Vzorci se lahko prevažajo pri sobni temperaturi, če niso izpostavljeni previsoki temperaturi (tj. nad 25 °C) ali neposredni sončni svetlobi. V laboratoriju se vzorci hranijo v hladilniku do preiskave, ki se mora začeti najpozneje 48 ur po prejetju in štiri dni po vzorčenju.

Pristojni organ pripravi ločene vzorce, odvzete z obuval za odvzem vzorcev in s krp iz tkanine, nosilci živilske dejavnosti pa lahko združijo različne vzorce v en sam test.

3.1.1 Vzorci, odvzeti z obuval in s krpe iz tkanine

(a)

Dva para obuval (ali „nogavic“) za odvzem vzorcev in vzorci prahu se pazljivo razpakirajo, da sprijeti iztrebki ne odpadejo, zberejo in postavijo v 225 ml puferske peptonske vode („PPV“), ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo, ali pa se na dva para obuval za odvzem vzorcev, ki se jih položi v originalno embalažo iz laboratorija, neposredno nanese 225 ml razredčila. Obuvala/nogavice za odvzem vzorcev ali krpa iz tkanine se popolnoma potopijo v PPV, s čimer se zagotovi zadostna količina proste tekočine okrog vzorca, da se salmonele lahko sprostijo v PPV, zato se po potrebi doda več PPV.

(b)	Vzorec se premeša tako, da se popolnoma nasiti, nato pa se nadaljuje kultura vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

3.1.2 Drugi fekalni material in prah

(a)	Zberite vzorce fekalij, skrbno jih zmešajte in vzemite 25-gramski podvzorec za kulturo;

(b)	25-gramski podvzorec (ali 50 ml suspenzije s 25 g začetnega vzorca) dodajte v 225 ml PPV, ki ste jo predhodno segreli na sobno temperaturo;

(c)	nadaljujte kulturo vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

Če so bili sprejeti standardi ISO za pripravo ustreznih vzorcev za odkrivanje salmonele, jih je treba uporabiti in morajo nadomestiti določbe iz točk 3.1.1 in 3.1.2.

3.2 Metoda odkrivanja

Odkrivanje salmonele se izvaja v skladu s Spremembo 1 EN/ISO 6579-2002/Amd1:2007, „Mikrobiologija živilskih in krmnih snovi – Horizontalna metoda za odkrivanje Salmonella spp. – Sprememba 1: Priloga D: Odkrivanje Salmonella spp. v živalskih fekalijah in okoljskih vzorcih v primarni fazi vzreje“, Mednarodne organizacije za standardizacijo.

Po začetku inkubacije vzorcev v PPV ne mešajte, vrtite ali kako drugače stresajte.

3.3 Serotipizacija

Pristojni organ opravi serotipizacijo z uporabo sheme Kaufmann-White-LeMinor za vsaj en izolat vsakega pozitivnega vzorca. Za izolate, ki jih odvzamejo nosilci živilske dejavnosti, je treba opraviti vsaj sertotipizacijo za Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium.

3.4 Alternativne metode

Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge lahko uporabljajo alternativne metode, če so bile potrjene v skladu z zadnjo različico EN/ISO 16140.

3.5 Testiranje protimikrobne odpornosti

Izolati se testirajo na protimikrobno odpornost v skladu s členom 2 Odločbe Komisije 2007/407/ES (1).

3.6 Shranjevanje sevov

Pristojni organ zagotovi, da se z uporabo običajnih metod za zbiranje kultur, ki morajo zagotoviti celovitost sevov najmanj dve leti, shrani vsaj en izolirani sev zadevnih serotipov salmonele iz vzorčenja kot dela uradnega nadzora na hlev in na leto za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom.

Za te namene se shranijo tudi izolati iz vzorčenja nosilca živilske dejavnosti, če pristojni organ tako odloči.

4. REZULTATI IN POROČANJE

4.1 Za preverjanje doseganja cilja Unije se jata nesnic šteje za pozitivno:

(a)	kadar se v enem ali več vzorcih, odvzetih iz jate, odkrijejo zadevni serotipi salmonele (razen sevov cepiva), tudi če so zadevni serotipi salmonele odkriti samo v vzorcih prahu ali krpah iz tkanine; ali

(b)	kadar se v jati odkrijejo protimikrobne snovi ali zaviralci bakterijske rasti.

To pravilo se ne uporablja v izjemnih primerih iz točke 4 dela D Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003, kadar navedeni protokol vzorčenja ne potrdi prvotnega pozitivnega rezultata na salmonelo.

4.2 Pozitivna jata nesnic se šteje samo enkrat, ne glede na:

(a)	pogostost odkritja zadevnih serotipov salmonele v tej jati med proizvodnim ciklom ali

(b)	to, ali se jate nesnic vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti ali pristojnega organa.

Če vzorčenje med proizvodnim ciklom poteka v dveh koledarskih letih, se rezultat za vsako leto poroča ločeno.

4.3 Poročanje vsebuje:

(a)	skupno število jat odraslih nesnic, ki so bile med letom poročanja testirane najmanj enkrat;

(b)

rezultate testiranja, vključno s:

(i)	skupnim številom jat nesnic, pozitivnih na kateri koli serotip salmonele v državi članici;

(ii)	številom jat nesnic, ki so bile vsaj enkrat pozitivne na Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium;

(iii)

številom jat nesnic, pozitivnih na vsak serotip salmonele ali na nedoločen sev salmonele (izolati, ki jih ni mogoče tipizirati in serotipizirati);

(c)	razlago rezultatov, zlasti v posebnih primerih ali pri večjih spremembah v številu testiranih in/ali pozitivnih jat.

Rezultati in kakršne koli dodatne zadevne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih iz člena 9(1) Direktive 2003/99/ES.

(1) UL L 153, 14.6.2007, str. 26.

Top

Choose the experimental features you want to try