24.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/59

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 290/09/COL

z dne 1. julija 2009

o dodeljeni pomoči v sektorju izobraževanja za letalske pilote v okrožju Troms

(Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE JE (1) –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in Sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU člena 1(2) dela I in členov 7(2), 7(5), 13 in 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

OB UPOŠTEVANJU Smernic Nadzornega organa o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP (4), zlasti poglavij o nadomestilu za opravljanje javne službe in o državnih jamstvih,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (5),

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa št. 389/06/COL z dne 13. decembra 2006 o začetku postopkov na podlagi člena 1(2) dela I Protokola k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (6),

OB POZIVU vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe (7), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

North European Aviation Resources AS (v nadaljnjem besedilu: NEAR ali pritožnik) je z dopisom z dne 17. marca 2006 vložil pritožbo zoper dodelitev pomoči prek revidiranega državnega proračuna Norveški letalski akademiji (v nadaljnjem besedilu: NLA). Nadzorni organ je ta dopis prejel in evidentiral 20. marca 2006 (dogodek št. 366921). NEAR je z dopisom z dne 25. avgusta 2006, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 28. avgusta (dogodek št. 385471), vložil razširitev svoje pritožbe glede različnih denarnih sredstev, ki sta jih NLA dodelila okrožje Troms in občina Målselv.

Nadzorni organ je z dopisoma z dne 11. aprila 2006 (dogodek št. 369763) in 7. septembra 2006 (dogodek št. 385794) norveške organe obvestil o pritožbi in o razširitvi pritožbe ter jih pozval, naj predložijo pripombe.

Nadzorni organ je po preučitvi navedenih pripomb norveške organe z dopisom z dne 13. decembra 2006 (dogodek št. 401508) obvestil, da se je glede dodeljene pomoči v sektorju izobraževanja za letalske pilote v okrožju Troms odločil sprožiti postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (8). Norveška vlada je bila pozvana, da predloži pripombe. Norveški organi so pripombe predložili z dopisom z dne 15. februarja 2007, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 19. februarja 2007 (dogodek št. 410248).

Odločba št. 389/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije. Nadzorni organ je pozval zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe (9).

Nadzorni organ je od zainteresiranih strank prejel dva sklopa pripomb. Nadzorni organ je z dopisom z dne 10. oktobra 2007 (dogodek št. 446322) te pripombe posredoval norveškim organom in jim omogočil, da nanje odgovorijo. Norveški organi so pripombe posredovali z dopisom z dne 13. novembra 2007 (dogodek št. 451773).

2.   Opis predlaganega ukrepa

2.1   Obravnavani ukrepi

(a)   Pomoč za NLA

Po navedbah norveške vlade je parlament junija 2005 uvedel pomoč v znesku 4,5 milijona NOK za „izobraževanje za letalske pilote v regiji Tromsø/Bardufoss“. Ministrstvo za izobraževanje in raziskave je 8. julija 2005 to pomoč dodelilo neposredno NLA.

V državni proračun za leto 2006 je bilo vključenih nadaljnjih 4,5 milijona NOK in nato spet predlaganih v predlog proračuna za leto 2007. Vendar pa je bil po navedbah norveške vlade parlament obveščen o pritožbi in nadaljnje dodelitve sredstev NLA so bile do rešitve zadeve ustavljene.

(b)   Financiranje projektov za Norsk Luftfartshøgskole

Okrožje Troms je potrdilo, da je s sklepom z dne 6. julija 2006 zagotovilo 1,9 milijona NOK za financiranje projektov Norsk Luftfartshøgskole (NLH), organu, ki ga norveški organi opisujejo kot nekomercialen sklad, ustanovljen z namenom omogočiti izobraževanje pilotov na severnem Norveškem.

(c)   Posojilo okrožja Troms za NLA in poznejši odpust posojila

Okrožje Troms navaja, da je v letu 1999 NLA odobrilo posojilo v znesku 400 000 NOK v skladu s shemo za regionalno posojilo, ki je bila Nadzornemu organi prijavljena in jo je le-ta odobril. Prvotno posojilo je predvidevalo odplačevanje po prevladujočih obrestnih merah po začetnem triletnem obdobju. Po podaljšanjih obdobja odplačevanja je okrožje Troms s sklepom z dne 6. julija 2006 posojilo odpustilo, pod pogojem, da vsi drugi upniki sodelujejo v sanaciji dolgov NLA.

(d)   Jamstvo za posojilo

Okrožje Troms je potrdilo, da je za obdobje od 1. septembra 2002 do 1. septembra 2012 za dolg NLA dalo jamstvo v znesku 500 000 NOK, ne da bi od NLA zahtevalo plačilo jamstvene premije.

(e)   Posojilo občine Målselv za NLH

Občina Målselv je navedla, da je s sklepom z dne 19. julija 2006 NLA odobrila podrejeno posojilo v znesku 1,3 milijona NOK po 8,5 % letni obrestni meri, in celotni znesek z obrestmi zapade najpozneje konec leta 2007. Občina Målselv je s sklepom z dne 24. aprila 2008 podaljšala rok povračila do 31. decembra 2008. Norveški organi so od takrat potrdili, da je bilo posojilo v korist NLH in je bilo NLH izplačano.

2.2   Cilj obravnavanih ukrepov

(a)   Pomoč

Po navedbah norveške vlade se je v zadnjih letih zmanjšala tako zmogljivost vojaškega letalstva za usposabljanje pilotov za službo zunaj oboroženih sil kot finančna podpora za izobraževanje za letalske pilote, ki jo zagotavlja letalska družba SAS. Na sporno financiranje lahko gledamo kot na posledico teh sprememb. Pomoč se lahko uporabi samo, da se zagotovi nadaljevanje obstoječega izobraževanja za letalske pilote v NLA, da se ohrani obstoječa zmogljivost izobraževanja za letalske pilote na Norveškem in prepreči kriza pri zaposlovanju pilotov.

(b)   Financiranje projektov za NLH

Po navedbah okrožja Troms je cilj financiranja projektov zagotoviti, da se obstoječa letalska usposobljenost v okrožju razvije in okrepi.

(c)   Posojilo okrožja Troms za NLA in poznejši odpust posojila

Po navedbah okrožja Troms je bilo zaradi finančnega položaja NLA treba odobriti podaljšanje roka za povračilo posojila in ga sčasoma popolnoma odpisati.

(d)   Jamstvo za posojilo

Lastniki NLA so morali zagotoviti jamstvo v sorazmerju s svojim lastniškim deležem in v zvezi s posojilom za financiranje simulatorja letenja.

(e)   Posojilo občine Målselv za NLH

Ni navedenih ciljev.

2.3   Nacionalna pravna podlaga za ukrep pomoči

Neposredna pomoč, ki znaša 4,5 milijona NOK, je predvidena v okviru revidiranega državnega proračuna za leto 2005 (Kap. 281, postavka 1). Ta proračunska postavka vključuje tudi 574 000 NOK za druge namene, ki niso povezani z obravnavanimi ukrepi.

Drugi ukrepi so posledica odločitev sveta okrožja Troms ali izvršnega odbora občine Målselv.

2.4   Prejemniki

NLA je družba z omejeno odgovornostjo, registrirana na Norveškem od leta 1993. Bila je v lasti SAS (60 %), Norsk Luftfartshøgskole (29 %) in drugih manjših delničarjev. Novembra 2006 je NLH povečal svojo udeležbo v NLA na 95,65 %. Preostalih 4,35 % delnic ima Hurtigruten AS.

NLA, ki izvaja edino izobraževanje za letalske pilote v regiji Tromsø/Bardufoss, je bil edini možni upravičenec do parlamentarne pomoči.

NLA je tudi posebni upravičenec do posojila (ki je bilo pozneje odpuščeno) in jamstva za posojilo okrožja Troms. Okrožje Troms je Norsk Luftfartshøgskole dodelilo financiranje projektov, občina Målselv pa posojilo.

Norsk Luftfartshøgskole je sklad, ki je na Norveškem registriran od leta 1997. Njegovi ustanovni člani so Troms fylkeskommune, Letalska akademija SAS in občini Bardu in Målselv. Registrirani namen tega neprofitnega sklada je oddajanje nepremičnin v najem in navedeni cilj je omogočiti izobraževanje za letalske pilote na severnem Norveškem z razvojem, sprožanjem in usklajevanjem prizadevanj za izobraževanje in zagotavljanjem potrebnih prostorov.

3.   Odločba o začetku formalnega postopka preiskave

Nadzorni organ je v Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave sprejel predhodni sklep, da ni mogoče izključiti obstoja državne pomoči in da na podlagi informacij, ki so na voljo, obstajajo dvomi o združljivosti navedene pomoči z delovanjem Sporazuma EGP.

4.   Pripombe norveških organov na navedeno odločbo

Norveški organi so navedli, da sporno financiranje ni državna pomoč, ker izobraževanje, ki ga izvaja NLA, ni gospodarska dejavnost in se zato ne ocenjuje po členu 61 EGP. Norveški organi so tudi trdili, da tudi če bi dejavnost sodila na področje uporabe navedene določbe, bi bilo sporno financiranje nadomestilo za opravljanje službe splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 59(2) EGP.

Norveški organi trdijo, da se izobraževanje, tudi če ne sodi na področje nacionalnega izobraževalnega sistema, lahko razume kot negospodarska dejavnost. Vsebina in standard programa, ki ga izvaja NLA, sta določena v javnem aktu in sicer v norveškem Zakonu o letalstvu. Poleg tega se trenutno preučuje možnost vključitve izobraževanja za pilote v nacionalni izobraževalni sistem. Norveški organi ugotavljajo, da lahko pride do težav pri zaposlovanju zaradi sedanjega trenda, da se breme stroškov izobraževanja prenese na študente (običajno so si stroške delile letalske družbe in študenti). Stroški takega izobraževanja so visoki in kljub temu, da izobraževanje izvajajo zasebniki, se zdi, da ne vključuje pridobitne gospodarske dejavnosti (10). Zato norveški organi trdijo, da je bilo v skladu s sodno prasko Sodišča Evropskih skupnosti sporno financiranje samo izpolnjevanje dolžnosti države do prebivalstva na področju izobraževanja.

Norveški organi tudi menijo, da je sporno financiranje zakonito, če ga preučimo z vidika člena 59(2) EGP. Izpostavljajo, da ima država pravico presoditi kaj je „služba splošnega gospodarskega pomena“ in trdijo, da se ta pojem uporablja za izobraževanje pilotov, ki ga izvaja NLA. V tej zvezi poudarjajo, da je posebno izobraževanje, ki ga izvaja NLA, edini integrirani program za pilote v letalskem prometu, ki se izvaja na Norveškem in ima zato ključno vlogo pri zaposlovanju pilotov na norveškem trgu. Zato je podpora usposabljanju pilotov v NLA zadeva nacionalne izobraževalne politike, neposredno povezane z dolgoročnimi koristmi za javnost, in ne diskriminira, ker na Norveškem ni nobenega drugega izvajalca integriranega izobraževanja.

Norveški organi trdijo, da je prvi pogoj v členu 59(2) EGP, to je pooblastitev, dosežen s posebno dodelitvijo proračunskih sredstev „za izobraževanje prometnih pilotov v okrožju Troms/Bardufoss“ skupaj z norveškim Zakonom o letalstvu. Norveški organi trdijo, da drugi pogoj vključuje preverjanje „očitne napake“ v nasprotju s „primernim odnosom med ciljem in uporabljenimi sredstvi“. Trdijo, da se uporablja odstopanje, če je potrebno, da se podjetju omogoči, da svoje naloge opravlja pod sprejemljivimi finančnimi pogoji (11). Norveški organi izključujejo možnost čezmernega nadomestila in ugotavljajo, da dodelitev v znesku 4,5 milijona NOK krije samo 20 % stroškov programa za letalske pilote.

Norveški organi poudarjajo, da je zahteva v členu 59(2) EGP, da „na trgovino ne sme vplivati v tolikšni meri, da bi bilo to v nasprotju z interesi pogodbenic“ manj stroga od merila vpliva na trgovino za namene ugotavljanja prisotnosti pomoči v skladu s členom 61(1) EGP. Navajajo tehtanje, ki ga v svoji sodni praksi navaja Sodišče Evropskih skupnosti (12) in menijo, da v tej zadevi dokazno breme nosi Nadzorni organ (13).

Okrožje Troms meni, da je zagotavljanje ustreznega izobraževanja za letalske pilote ključna naloga nacionalnega pomena. Svojo neposredno (jamstvo za posojilo in odpust posojila) in posredno (kot lastnik NLH) udeležbo v finančnem prestrukturiranju NLA vidi kot običajno tržno prakso in poudarja, da je njegov prispevek temeljil na pogoju, da drugi upniki sodelujejo v prestrukturiranju dolga (14).

Okrožje Troms je pojasnilo, da je jamstvo zavarovanje posojila za financiranje simulatorja letenja. Končni lastniki NLA so morali zato, da se prepreči začetno plačilo, jamčiti za posojilo. Jamstvo okrožja Troms predstavlja 12,27 % zneska posojila. Okrožje Troms poudarja, da ima odnos med NLA in okrožjem naravo odnosa matična družba-hčerinska družba. Navaja tudi, da premija, če bi se zahtevala, ne bi presegala praga neznatnosti za pomoč.

Občina Målselv poudarja, da so se zdele finančne težave NLA v času posojila začasne in občina je kot zainteresirana stranka sodelovala v procesu refinanciranja, ki je potekal. Občina trdi, da v kolikor so bila v času, ko je bila sprejeta odločitev o odobritvi posojila, tveganja ustrezno in objektivno ocenjena, bi Nadzorni organ moral odstopiti od pregledovanja določene ravni obresti, razen če se zdi, da ni objektivnih razlogov v dobri veri za utemeljeno pričakovanje, da bi zasebni vlagatelj posodil denar v okoliščinah zadeve.

5.   Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane tretje strani

Rørosfly AS je z dopisom z dne 3. maja 2007, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral na isti dan (dogodek št. 420011), predložil pripombe na Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave. Podpirajo pritožnika in poudarjajo konkurenčno prednost, ki jo povzroča javna podpora ene same šole letenja.

Pritožnik je z dopisom z dne 4. maja 2007, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral na isti dan (dogodek št. 420422), predložil pripombe na Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave. Uvodoma je treba pripomniti, da pritožnik zavrača opis sistema izobraževanja za pilote, ki so ga navedli norveški organi, in trdi, da ima enako dovoljenje kot NLA (izdala ga je Norveška uprava za civilno letalstvo) in oba izvajata integrirano izobraževanje na Norveškem za prometne pilote (15).

V zvezi s trditvijo, da NLA ne opravlja gospodarske dejavnosti, pritožnik opozarja na širino izraza „podjetje“, ki pomeni, da se presodi, ali subjekt opravlja dejavnost, ki je gospodarska in vključuje ponujanje blaga ali storitev na trgu, ki bi jo lahko, vsaj načeloma, opravljalo zasebno podjetje z namenom ustvarjati dobiček (16). Po mnenju pritožnika NLA opravlja tipično poslovno dejavnost z očitnim ekonomskim namenom. V podporo temu stališču se pritožnik sklicuje na obsežno oglaševanje NLA, ki je značilno za udeležence na trgu. NEAR se tudi sklicuje na to, da ima od prenehanja NLA več študentov, kar ponazarja konkurenčno razmerje med različnimi šolami letenja.

Glede uporabe člena 59(2) EGP pritožnik dvomi o natančni vsebini SSGP, na katero se sklicujejo norveški organi. Vse šole letenja na Norveškem morajo ravnati v skladu z istimi nacionalnimi in mednarodnimi pravili. Zato dejavnosti NLA kot celote ne moremo šteti za SSGP; NLA mora v primerjavi z drugimi šolami ponuditi nekaj „dodatnega“. Pritožnik ugotavlja, da je izvajanje celotnega usposabljanja na Norveškem edini možni „dodatni element“, ki ga nudi NLA. Medtem, ko je za SSGP značilno, da se ne opravlja brez javne intervencije, NEAR izvaja integrirano usposabljanje za pilote z usposabljanjem izključno na Norveškem (po nižji ceni, kot je cena NLA). Pritožnik zato ugotavlja, da je razvrstitev zadevne službe kot SSGP očitna napaka. Vsekakor pritožnik trdi, da pogoji iz člena 59(2) EGP niso izpolnjeni. Pritožnik izpodbija izjavo norveških organov, da je pooblastitev v uradnem aktu potekala preko Norveškega zakona o letalstvu in dodelitve proračunskih sredstev. Poleg tega v zvezi s Smernicami o državni pomoči za nadomestilo za opravljanje javne službe noben uradni akt ne navaja podrobno natančne narave SSGP, parametrov za izračun, nadzor in pregled nadomestila. V tej zvezi pritožnik ugotavlja, da norveški organi niso dokumentirali stroškov, povezanih s SSGP (tj. stroškov, povezanih z možno „obveznostjo“ izvajati vse učne ure letenja na Norveškem). Pritožnik trdi, da bi NEAR lahko enako izobraževanje izvajal po nižji ceni (17).

Na koncu pritožnik daje pripombe o „načelu tržnega vlagatelja“. Navaja se, da je NLA v finančnih težavah vsaj od takrat, ko je SAS odločil umakniti podporo v letu 2005 in da v času „vlaganj“ norveški organi niso imeli nobene podlage, da bi pričakovali primeren donos vloženega kapitala. V zvezi z dejstvom, da so organi imeli lastniški delež v NLA, se pritožnik sklicuje na sodno prasko Sodišča Evropskih skupnosti in trdi, da v nasprotju z navedeno sodno prakso „naložbe“ niso bile abstraktne, ampak imajo pri tem vlogo socialni, regionalni in sektorski dejavniki. Ali natančneje, pritožnik trdi, da je treba Norsk Luftfartshøgskole šteti za podjetje v smislu člena 61(1) EGP in da pomoč temu subjektu v znesku 1,9 milijona NOK predstavlja gospodarsko prednost navedenega subjekta, ki pomeni nevarnost izkrivljanja konkurence. Poleg tega bi zaradi dejstva, da je sklad neprofiten, težko rekli, da so naložbe skladne z načelom tržnega vlagatelja. Pritožnik ponavlja zgornje ugotovitve in ugotavlja, da Norsk Luftfartshøgskole ni naložena obveznost opravljanja javne službe po členu 59(2) EGP, in znesek dodeljene pomoči ni povezan z nobeno domnevno SSGP.

Pritožnik iz pripomb norveških organov na Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave ugotavlja še dva možna elementa pomoči. NLH je NLA oprostil obveznosti najemnine v zvezi s študentskim domom za določeno obdobje in znižal višino plačil za zakup hangarja in upravnih objektov. Pritožnik meni, da teh dejavnosti ne bi bilo mogoče izvesti v skladu z načelom tržnega vlagatelja in zato predstavljajo državno pomoč NLH za NLA.

V zvezi z odpustom posojila (18) pritožnik trdi, da ni dovolj dokazati, da so tudi zasebni vlagatelji odobrili odpust in še naprej trdi, da je odpust posojila državna pomoč, ki ni v skladu z načelom tržnega vlagatelja. Zlasti pritožnik ugotavlja, da okrožje ni predložilo dokazil o načrtu prestrukturiranja, ki bi vodil do ustreznega donosa naložbe.

V zvezi z jamstvom za posojilo pritožnik izpodbija trditev norveških organov, da matične družbe običajno hčerinskim družbam ne zaračunavajo jamstvenih premij za posojila in se v podporo svoji trditvi, da je resnica ravno obratna, sklicuje na oddelke 3 do 8 in 3 do 9 norveškega Zakona, ki se nanaša na družbe z omejeno odgovornostjo.

V zvezi z 8,5 % obrestno mero, zaračunano na posojilo občine Målselv, pa pritožnik ponavlja utemeljitev, na kateri temelji načelo tržnega vlagatelja, in ugotavlja, da ob upoštevanju finančnega položaja NLA obrestna mera ne odraža tveganja, povezanega s posojilom, in jo je treba opredeliti kot pomoč/subvencijo, ki jo zasebni vlagatelj ne bi uresničil.

6.   Pripombe norveških organov na navedena stališča

Norveški organi so odgovorili na pripombe, ki sta jih predložila Rørosfly in pritožnik, in poudarili, da, prvič, NLA ne obstaja več kot pravna oseba in, drugič, ker NEAR študentov ne spodbuja več aktivno, naj celotno usposabljanje opravijo na Norveškem, se je zdelo, da je podpora NLA najboljši način prispevka k učenju na področju letalstva na Norveškem.

II.   OCENA

1.   Področje uporabe te odločbe

Norveški organi v svojih pripombah na Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave opisujejo razmerje med NLH in NLA in navajajo, da je NLH ob upoštevanju finančnih težav, s katerimi se je soočal NLA, začasno opustil obveznosti najemnine v zvezi s študentskim domom, ki ga je oddal NLA, in znižal plačila za zakup hangarja in upravnih objektov.

Pritožnik poudarja, da sta bila to še dva primera pomoči NLA, organi pa navajajo, da je bilo tako ukrepanje v danih okoliščinah običajno. Ti ukrepi niso bili del Odločbe o začetku formalnega postopka preiskave.

Poleg tega ob upoštevanju informacij o prejemniku posojila od občine Målselv, ki so jih posredovali norveški organi, navedeni ukrep ne ustreza več opisu v Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave. Norveški organi so tudi potrdili, da je bilo to posojilo in financiranje projektov, ki ga je NLH dodelilo okrožje Troms, NLA nakazano za „storitve, potrebne za izvedbo razvojnega projekta“. Tudi ta prenos sredstev ni bil omenjen v Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave.

V zvezi s spremembo prejemnika posojila občine Målselv Nadzorni organ meni, da izpodbijani ukrep, sredstva občine po preferencialni stopnji, ostaja opredeljiv z opisanim v Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave in bo zato ta ukrep ocenil v zvezi z novim upravičencem in ne z NLA. Glede drugih točk pa se Nadzornemu organu ne zdi jasno, da ni mogoče dvomiti o skladnosti teh različnih ukrepov s pravili o državni pomoči. Zato o teh ukrepih ni mogoče sklepati in v tej odločbi ne bodo nadalje obravnavani. Zato na področje uporabe te odločbe sodijo samo ukrepi, opisani v I.2.1(a) do (e) zgoraj.

2.   Prisotnost državne pomoči v smislu člena 61(1) EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

Pred izmeničnim pregledom teh meril je potrebna predhodna opomba o naravi dejavnosti, ki jo opravlja NLA, in sicer izvajanje izobraževanja za letalske pilote.

Zdi se, da za opravljanje takih služb, katerih cene niso neznatne, obstaja konkurenčni trg. Dejstvo, da služba predstavlja izobraževalni vidik, samo po sebi ne spreminja gospodarske narave dejavnosti. Nasprotno, zdi se, da sodna praksa, na katero se sklicuje norveška vlada, podpira stališče, da programi, ki se izvajajo v okviru nacionalnega izobraževalnega sistema, ne predstavljajo službe v smislu člena 50 ES (19), programi, ki pa se financirajo v glavnem z zasebnimi sredstvi, zlasti s sredstvi študentov in njihovih staršev, pa sodijo na področje uporabe navedenega člena (20). Poleg tega se obrazložitev, ki se nanaša na pojem „služba“ v smislu členov 49 ES in 36 EGP, lahko prenese na področje državne pomoči in vprašanje, ali je dejavnost gospodarska in jo tako opravlja podjetje v smislu člena 61(1) EGP (21). Nihče ni zatrjeval in tudi informacije v spisu ne podpirajo ugotovitve, da se program v NLA ne financira pretežno z zasebnimi sredstvi. Nadzorni organ zato ugotavlja, da je bilo izobraževanje za letalske pilote, ki ga je izvajal NLA, preden je šel v stečaj, gospodarska dejavnost in da je NLA podjetje za namene člena 61 EGP.

2.1   Prisotnost državnih sredstev

Ukrep pomoči mora dodeliti država ali se mora dodeliti iz državnih sredstev.

Sporno financiranje je sestavljeno iz neposredne pomoči, dodeljene v okviru revidiranega državnega proračuna, ali iz denarnih sredstev ali ugodnosti, ki jih dodelijo lokalne oblasti. Zato je jasno, da je sporno financiranje dodelila država ali je bilo dodeljeno iz državnih sredstev.

2.2   Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

Prvič, ukrep pomoči mora prejemniku prinesti ugodnosti, na podlagi katerih je oproščen dajatev, ki običajno bremenijo njegov proračun. Vendar se na podlagi člena 61(1) EGP ocenjuje samo prenos sredstev, ki daje prednost podjetjem. Zato je pred obravnavo posebnih ukrepov treba preučiti, ali so prejemniki sredstev podjetja v smislu navedene določbe.

Kakor je navedeno zgoraj, je jasno, da je NLA podjetje, in dejstvo, da opravlja izobraževalno funkcijo, v tem primeru ne spremeni te ugotovitve.

Vendar pa se zdi, da NLH ne opravlja nobene oblike gospodarske dejavnosti, za katero prejema sredstva. V skladu z ustaljeno sodno prakso je ponudba blaga ali storitev na določenem trgu tisto, kar označuje pojem gospodarske dejavnosti (22). Nadzornemu organu niso bile predložene informacije, ki bi nakazovale, da se omogočanje izobraževanja za letalske pilote na severnem Norveškem lahko tako opredeli. V skladu z ustaljeno sodno prakso se za službe v smislu Sporazuma EGP štejejo le dela, ki so običajno izvedena proti ustreznemu plačilu (23). NLH ni plačan za to, kar dela, in tudi sredstva, ki jih izplačuje v skladu s svojim ciljem omogočati izobraževanje za letalske pilote na severnem Norveškem, so bližje socialnim ciljem, ki jih je Sodišče Efte opredelilo v zadevi Private Barnehagers, ko je odločilo, da norveška država ne poskuša vzpostavljati profitne dejavnosti, ampak izpolnjuje svojo dolžnost do prebivalstva na socialnem, kulturnem in izobraževalnem področju (24). Financiranje, ki ga je okrožje Troms zagotovilo NLH, je res bolj podobno notranjemu prenosu sredstev in s tem zagotavljanju sredstev za spodbujanje izobraževanja za letalske pilote na geografskem območju, za katero je okrožje odgovorno, kot pa plačilu za opravljanje službe. Nadaljnje izplačevanje teh sredstev podjetjem, kot je NLA, ki izvajajo gospodarsko dejavnost izobraževanja za letalske pilote, je res lahko državna pomoč, vendar pa, kakor je navedeno zgoraj v II.1, ne sodi na področje uporabe te odločbe. Glede začetnih izplačil NLH Nadzorni organ ugotavlja, da vsaj v času izplačil NLH ni bilo mogoče šteti za prejemnika pomoči in ukrepov, v zvezi s katerimi je bil NLH upravičenec, ni treba dalje ocenjevati. Nadzorni organ bo zato preučil samo obstoj ugodnosti v zvezi z ukrepi, katerih prejemnik je bil NLA, in sicer:

—	4,5 milijona NOK neposredne pomoči iz državnega proračuna,

—	posojilo okrožja Troms in poznejši odpust posojila,

—	jamstvo za posojilo, ki ga je odobrilo okrožje Troms brez plačila premije.

Neposredna pomoč za blaženje stroškov poslovanja jasno izpolnjuje ta pogoj.

Norveški organi navajajo, da je bilo posojilo okrožja Troms odobreno v skladu s shemo za regionalno posojilo, ki je bila v letu 1999 Nadzornemu organu prijavljena in jo je le-ta odobril. Odpis posojila tudi zmanjšuje finančno breme, ki bi ga sicer moral nositi prejemnik. Vendar pa ni mogoče reči, da je upravičenec imel ugodnosti v smislu člena 61(1) EGP, če za ta ukrep veljajo običajna tržna načela. Po podatkih norveških organov so bili konec leta 2005 naslednji subjekti dolgoročni nezavarovani upniki NLA: Sparebanken Finans Nord-Norge AS (2 877 000 NOK), okrožje Troms (400 000 NOK), Indre Troms Samvirkelag BA (200 000 NOK) in Eriksen Eiendom (200 000 NOK). Norveški organi potrjujejo, da sta zadnja dva, ki ju je treba šteti za zasebna vlagatelja, odobrila odpust posojil, ki sta jih odobrila NLA, Sparebanken Finans Nord-Norge pa je odobril odlog plačila obrokov do druge polovice leta 2006, ne pa oprostitev plačila obresti. Ker morajo javni organi svoje dolžnike terjati prav tako strogo kot zasebni upnik, Nazorni organ meni, da zato, ker so tudi zasebni akterji na trgu NLA odobrili odpust neodplačanih posojil, enako dejanje okrožja Troms ni državna pomoč.

Oddelek 2.1 Smernic o državni pomoči glede državnih jamstev določa, da državno jamstvo predstavlja ugodnost za posojilojemalca in odliv državnih sredstev, če se za jamstvo ne plača premija. Zato se zdi, da je jamstvo, ki ga je okrožje Troms odobrilo NLA, NLA prineslo ugodnosti in tako dalo prednost podjetju v smislu člena 61(1) EGP.

Drugič, ukrep pomoči mora biti selektiven, tako da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Obravnavani ukrepi so bili usmerjeni posebej na NLA in so zato jasno selektivni.

2.3   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

Ukrepi predstavljajo državno pomoč, če izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med pogodbenicami. Na podlagi tega, da je NLA neposredna konkurenca drugim ustanovam na Norveškem in v Evropi, ki izvajajo izobraževanje za letalske pilote v skladu s skupnimi evropskimi pravili (Licenca letalskega osebja Združenih letalskih organov ali JAA-FLC), se zdi, da financiranje krepi položaj prejemnika in zato lahko izkrivlja konkurenco med temi različnimi šolami in vpliva na trgovino med državami, v katerih so ustanovljene.

2.4   Sklepna ugotovitev

Na podlagi zgoraj navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da naslednji ukrepi niso državna pomoč v smislu člena 61(1) EGP:

—	financiranje projektov za NLH s strani okrožja Troms (I.2.1(b) zgoraj),

—	odobritev odpusta posojila okrožja Troms v korist NLA (I.2.1(c) zgoraj), in

—	posojilo občine Målselv za NLH (I.2.1(e) zgoraj),

in da naslednji ukrepi, odobreni v korist NLA, so državna pomoč v smislu člena 61(1) EGP:

—	4,5 milijona NOK neposredne pomoči iz državnega proračuna (I.2.1(a) zgoraj), in

—	jamstvo za posojilo, ki ga je odobrilo okrožje Troms brez plačila premije (I.2.1(d) zgoraj).

3.   Postopkovne zahteve

Po členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču „Nadzorni organ Efte je treba o kakršnih koli načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obvestiti dovolj zgodaj, da se mu omogoči, da predloži svoje pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

Norveški organi zgoraj opisanih ukrepov niso priglasili Nadzornemu organu. Nadzorni organ zato ugotavlja, da norveški organi v zvezi z ukrepi, ki so bili opredeljeni kot pomoč (in sicer neposredna pomoč in jamstvo za posojilo, opisana v I.2.1(a) in (d) zgoraj, niso upoštevali obveznosti, ki jim jih nalaga člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Zato je dodeljena podpora „nezakonita pomoč“ v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

4.   Združljivost pomoči

4.1   Ocena na podlagi člena 61 EGP

V tem primeru ni mogoče uporabiti nobenega od položajev, opisanih v členu 61(2) EGP.

Zadevna regija ne sodi na področje uporabe člena 61(3)(a) EGP in odstavek (b) člena 61(3) EGP se v tem primeru ne uporablja.

Zdi se, da sporno financiranje neposredno ne spodbuja horizontalnih ciljev Skupnosti v smislu člena 61(3)(c) EGP, kot so raziskave in razvoj, zaposlovanje, okolje itd. Norveški organi se ne sklicujejo na to odstopanje. Zato Nadzorni organ meni, da spornega financiranja ni mogoče šteti za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP v smislu navedenega odstavka.

4.2   Ocena na podlagi člena 59(2) EGP

Na podlagi člena 59(2) EGP „podjetja, pooblaščena za opravljanje službe splošnega gospodarskega pomena […] ravnajo po pravilih iz tega sporazuma, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic“.

Uporaba te določbe je bila razvita v odstavku 25 Smernic o državni pomoči za nadomestilo za opravljanje javne službe, ki določa, da se Smernice uporabljajo za ocenjevanje nepriglašene pomoči, ki je bila dodeljena po sprejetju navedenih smernic. V vseh drugih primerih se bodo uporabljale določbe, veljavne na datum odobritve pomoči. Oba obravnavana ukrepa sta začela veljati v času pred sprejetjem Smernic (20. decembra 2005).

Pred uvedbo takratnega poglavja 18C Smernic o državni pomoči (ki se sedaj imenuje preprosto Poglavje o nadomestilu za opravljanje javne službe) ni bilo posebnih pravil o nadomestilu za opravljanje javne službe. Nadzornemu organu se kljub temu zdi primerno, da ocena zgodnejših ukrepov temelji na Sporočilu Komisije o storitvah splošnega gospodarskega interesa v Evropi (25), branem skupaj s sodno prakso, ki jo je Sodišče izreklo pred dodelitvijo pomoči.

Nadzorni organ tudi ugotavlja, da vsebina poglavja 18C Smernic o državni pomoči ni bistveno spremenila podlage za oceno, ampak je samo razjasnila, kaj je potrebno za izpolnitev meril iz člena 59(2) EGP.

Združljivost obeh obravnavanih ukrepov bo zato ocenjena na podlagi naslednjih (kumulativnih) načel, z upoštevanjem časovne razporeditve ukrepov in ob ustreznem upoštevanju dejstva, da člen 59(2) EGP predstavlja odstopanje in zato ga je treba razlagati restriktivno:

—	zadevna služba mora biti „služba splošnega gospodarskega pomena“ in mora biti jasno opredeljena kot taka,

—	zadevno podjetje mora biti uradno pooblaščeno za opravljanje navedene službe,

—	uporaba pravil konkurence bi ovirala izvajanje posebnih nalog, dodeljenih zadevnemu podjetju, in

—	razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic.

Države Efte imajo široko diskrecijo pri določanju ravni služb splošnega gospodarskega pomena in lahko po potrebi pri zagotavljanju te ravni uvedejo obveznosti javnih služb. Pri opredelitvi države, kaj šteje za službo splošnega gospodarskega pomena, se preverja samo, da ne pride do očitnih napak. Vendar je treba v vseh primerih za uporabo odstopanja v členu 59(2) EGP jasno opredeliti poslanstvo javne službe.

V tej zvezi iz sodne praske izhaja, da pojem „služba splošnega gospodarskega pomena“ zajema službe, ki imajo v primerjavi z gospodarskim pomenom gospodarskih dejavnosti na splošno posebne značilnosti (26). Ena taka posebna značilnost je lahko dejstvo, da javni organi menijo, da je službo treba opravljati tudi tam, kjer na trgu za to ni dovolj spodbude (27). Kjer se torej za posamezne službe šteje, da so splošnega gospodarskega pomena in tržne sile ne zagotavljajo ustreznega opravljanja teh služb, zadevna država lahko določi posebne obveznosti javnih služb, da zavaruje raven opravljanja službe.

V zvezi s 4,5 milijona NOK neposredne pomoči Nadzorni organ ugotavlja, da ustrezna postavka v državnem proračunu za leto 2005 financiranje namenja za „izobraževanje za letalske pilote v Tromsø/Bardufossu“. Nadzorni organ meni, da to ne more biti jasna opredelitev poslanstva javne službe. Tudi če bi sprejeli razlago, da je posebna značilnost dejstvo, da cel program poteka na Norveškem in da je to element storitve, ki pomeni „splošni pomen“, Nadzorni organ ugotavlja, da v proračunu ali drugi dokumentaciji, predloženi Nadzornemu organu, ni ničesar, kar bi nakazovalo, da je pomoč pogojena s tako značilnostjo.

Zato Nadzorni organ meni, da je v tem primeru opredelitev službe splošnega gospodarskega pomena očitna napaka. Tako v obravnavanem primeru pogoj za uporabo člena 59(2) EGP (tj. da podjetje opravlja službo splošnega gospodarskega pomena) ni izpolnjen.

V zvezi z ukrepom, opredeljenim v I.2.1(d) pa Nadzorni organ meni, da jamstvo za posamezen znesek dolga, opredeljeno na splošno, ne more zagotavljati izpolnjevanja določene naloge splošnega gospodarskega pomena in da ta ukrep zato ne sodi na področje, ki se ocenjuje na podlagi člena 59(2) EGP.

Tudi če predpostavljamo, da je bila zadevna služba pravilno opredeljena, mora biti za uporabo izjeme iz člena 59(2) EGP jasno opredeljeno poslanstvo javne službe in poverjena mora biti z aktom javnega organa. Nadzorni organ ugotavlja, da se zdi, da je NLA imel finančne koristi od obeh obravnavanih ukrepov, ne da bi mu bilo v zameno za financiranje poverjeno poslanstvo javne službe. V zvezi s trditvijo norveških organov, ki temelji na praksi Komisije, Nadzorni organ meni, da iz sklepov tega organa ni razvidno, da preprosto prejemanje sredstev od države pomeni pooblastilo, če ni podan opis poslanstva javne službe ali pogoji, pod katerimi jo je treba zagotavljati (28). V tej zvezi se Nadzorni organ spet sklicuje na dejstvo, da če je posebna značilnost usposabljanja, ki ga izvaja NLA, dejstvo, da cel program poteka na Norveškem in da je to element storitve, ki pomeni „splošni pomen“, Nadzorni organ ugotavlja, da v proračunu ali drugi dokumentaciji, predloženi Nadzornemu organu, ni ničesar, kar bi nakazovalo, da je pomoč pogojena s tako značilnostjo.

Torej tudi, če bi bilo jasno, da so norveški organi pri odobritvi financiranja sektorju za izobraževanje za letalske pilote imeli v mislih posebno poslanstvo javne službe, Nadzorni organ ne vidi nobenega dokaza, da je bilo to poslanstvo posebej poverjeno NLA. Zato v obravnavanem primeru ni mogoče uporabljati člena 59(2) EGP.

Zadnja dva elementa člena 59(2) EGP se skupaj ocenjujeta glede sorazmernosti. Nadzorni organ pri odločanju, ali sprejeti ukrepi presegajo tisto, kar je potrebno za zagotavljanje učinkovitega izpolnjevanja poslanstva javne službe, ugotavlja, da je, prvič, nujnost financiranja vprašljiva, če ni nobenih z njim povezanih pogojev, in drugič, zdi se, da ni bila narejena nobena objektivna ocena, koliko sredstev bo potrebnih. Nadzorni organ zato ugotavlja, da tudi, če bi bila druga merila izpolnjena, ta element člena 59(2) EGP v tem primeru ni izpolnjen.

4.3   Sklepna ugotovitev

Nadzorni organ ugotavlja, da neposredna pomoč (I.2.1(a) zgoraj) in jamstvo za posojilo (I.2.1(d) zgoraj) ne izpolnjujeta pogojev za uporabo člena 59(2) EGP in zato sta oba ukrepa nezdružljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

5.   Sklepna ugotovitev

Nadzorni organ ugotavlja, da naslednji ukrepi niso državna pomoč v smislu člena 61(1) EGP:

—	financiranje projektov s strani okrožja Troms (I.2.1(b) zgoraj),

—	odpust posojila okrožja Troms (I-2.1(c) zgoraj), in

—	posojilo občine Målselv (I.2.1(e) zgoraj).

Nadzorni organ pa ugotavlja, da so norveški organi nezakonito izvajali naslednje ukrepe pomoči:

—	4,5 milijona NOK neposredne pomoči iz državnega proračuna (I.2.1(a) zgoraj), in

—	jamstvo za posojilo, ki ga je odobrilo okrožje Troms brez plačila premije (I.2.1(d) zgoraj),

in s tem kršili člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Opisana ukrepa ne izpolnjujeta pogojev za uporabo člena 59(2) EGP in zato nista združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Iz člena 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ odloči, da morajo upravičenci vrniti nezakonito pomoč, ki ni združljiva s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Financiranje projektov, ki ga je NLH dodelilo okrožje Troms, in posojilo, ki ga je navedenemu subjektu odobrila občina Målselv, skupaj z odpustom posojila, ki ga je NLA odobrilo okrožje Troms, ni državna pomoč v smislu člena 61(1) EGP.

Člen 2

4,5 milijona NOK neposredne pomoči iz državnega proračuna in jamstvo za posojilo, ki ga je odobrilo okrožje Troms, je državna pomoč v korist NLA, ki ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v smislu člena 61(1) EGP.

Člen 3

Norveški organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se izterja pomoč, ki je navedena v členu 2 in ki je bila nezakonito dodeljena NLA.

Člen 4

Vračilo se izvede nemudoma in v skladu s postopki nacionalnega prava, če ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev te odločbe. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti in obrestne obresti od datuma, ko je bila pomoč NLA na voljo, do datuma njenega vračila. Obresti se izračunajo na podlagi člena 9 Odločbe št. 195/04/COL.

Člen 5

Norveški organi v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi Nadzorni organ Efte obvestijo o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s to odločbo.

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 7

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

---

(1)  V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ Efte 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994. Smernice so bile nazadnje spremenjene 25. aprila 2007. V nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči.

(5)  UL L 139, 25.5.2006, str. 37, in Dopolnilo EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1.

(6)  V nadaljnjem besedilu: Odločba o začetku formalnega postopka preiskave.

(7)  UL C 77, 5.4.2007, str. 35, in Dopolnilo EGP št. 17, 5.4.2007, str. 16.

(8)  Za podrobnejše informacije o različnih dopisih med norveškimi organi in Nadzornim organom se navaja Odločba Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave.

(9)  Prim. opombo 7.

(10)  Zdi se, da se norveški organi v podporo temu predlogu sklicujejo na stečajni postopek, ki ga je sprožila uprava NLA.

(11)  Dejstvo, da je NLA trenutno v stečajnem postopku, se uporablja kot podpora tej izjavi.

(12)  Zadeva 202/88, Komisija proti Franciji (Telecommunications Terminal Equipment), [1991] Recueil I-1223, točka 12.

(13)  Norveški organi v podporo tej trditvi navajajo zadevo C-159/94, Komisija proti Franciji, [1997] Recueil I-5815, točki 112 in 113.

(14)  Okrožje Troms je predložilo dokaze, da sta, kot del prestrukturiranja, tudi dve drugi gospodarski družbi v zasebni lasti NLA odobrili odpust neodplačanih posojil, vsaka v znesku 200 000 NOK.

(15)  Pritožnik ugotavlja, da imajo študenti v NEAR možnost celotno usposabljanje opraviti na Norveškem, vendar večina izkoristi priložnosti, ki jih imajo v tujini. Razlika je v tem, da NLA ne nudi te delovne prakse v tujini in zato vsi njihovi študenti opravljajo usposabljanje samo na Norveškem.

(16)  Pritožnik se v tej zvezi sklicuje na zadevi C-41/90, Höfner, [1991] Recueil I-1979 in C-244/94, Fédération Française des Sociétés d’Assurance, [1995] Recueil I-4013. Po drugi strani se čisto socialna funkcija subjekta v zadevi C-159/91, Poucet et Pistre, [1993] Recueil I-637 uporablja kot primer drugačne razvrstitve in ne kot podjetje.

(17)  Na podlagi predvidenih stroškov izobraževanja v NLA v znesku 937 500 NOK na študenta, pritožnik trdi, da NLA dobiva previsoko nadomestilo, ker stroški v NEAR in izključno na Norveškem znašajo 512 000 NOK.

(18)  Pritožnik ugotavlja, da okrožje ni dalo pripomb o začetni odobritvi posojila, niti o odlogu odplačila v letu 2003. Še naprej trdi, da so tudi ti elementi državna pomoč.

(19)  Besedilo člena 37 EGP je enako.

(20)  Glej zadevo C-109/92, Wirth, [1993] Recueil I-6447, točke 14–17. Sodišče Efte je nedavno potrdilo to stališče v zadevi E-5/07, Private Barnehagers Landsforbund, sodba z dne 21. februarja 2008 še ni objavljena, točka 80 in naslednje.

(21)  Zadeva E-5/07, Private Barnehagers Landsforbund, navedena zgoraj, v točki 80.

(22)  Zadeva C-205/03 P, FENIN, [2006] ZOdl. I-6295, točka 25.

(23)  Zadeva E-5/07, Private Barnehagers Landsforbund, navedena zgoraj, v točki 81.

(24)  Zadeva E-5/07, Private Barnehagers Landsforbund, navedena zgoraj, v točki 83.

(25)  UL C 17, 19.1.2001, str. 4.

(26)  Glej na primer zadevo C-179/90, Merci convenzionali porto di Genova, [1991] Recueil I-5889, točka 28.

(27)  Glej na primer Sporočilo Komisije o storitvah splošnega gospodarskega interesa v Evropi, navedeno zgoraj v opombi 25, odstavek 14.

(28)  Odločba Komisije 2006/225/ES z dne 2. marca 2005 o programu pomoči, ki ga izvaja Italija za prestrukturiranje ustanov poklicnega usposabljanja (UL L 81, 18.3.2006, str. 25) izrecno potrjuje, da zadevne ustanove „zagotavljale institucionalne storitve usposabljanj s socialnim namenom […] ki so bili del sistema javnega izobraževanja“ (odstavek 48) in da jim je bila zato „v okviru ustreznih nacionalnih in regionalnih predpisov zaupana naloga javnih storitev z obvezujočimi akti“ (odstavek 57).

---