23.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/1

---

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 282/2011

z dne 15. marca 2011

o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/EC z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1), zlasti člena 397 Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Direktiva 2006/112/ES vsebuje pravila glede davka na dodano vrednost (DDV), ki pa jih v nekaterih primerih države članice lahko prosto razlagajo. S sprejetjem skupnih določb za izvajanje Direktive 2006/112/ES naj bi bila zagotovljena večja skladnost med uporabo sistema DDV in ciljem notranjega trga v primeru nastalih razlik ali razlik, ki bi lahko nastale pri uporabi, ki niso združljive z ustreznim delovanjem takšnega notranjega trga. Ti izvedbeni ukrepi postanejo pravno zavezujoči šele z začetkom veljavnosti te uredbe in ne posegajo v veljavnost zakonodaje in razlage, ki so jih predhodno sprejele države članice.

(3)	V tej uredbi bi se morale odražati spremembe zaradi sprejetja Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev (3).

(4)

Cilj te uredbe je zagotoviti bolj enotno uporabo sedanjega sistema DDV z določitvijo pravil izvajanja Direktive 2006/112/ES, zlasti glede davčnih zavezancev, dobav blaga in opravljanja storitev ter kraja obdavčljivih transakcij. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego zastavljenih ciljev. Enotnost uporabe se najbolje zagotovi z zavezujočo uredbo, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

(5)	Ti izvedbeni ukrepi vsebujejo posebna pravila kot odziv na določena vprašanja uporabe in so oblikovani s ciljem enotnega obravnavanja v vsej Uniji le v teh posebnih okoliščinah. Zato se ti ukrepi ne uporabljajo za druge primere in se jih glede na njihovo formulacijo uporablja omejeno.

(6)

Pojasniti je treba, da kadar oseba, ki ni davčni zavezanec, spremeni stalno prebivališče in prenese novo prevozno sredstvo ali pa ga ponovno prenese v državo članico, iz katere ji je novo prevozno sredstvo bilo prvotno dobavljeno z oproščenim DDV, se takšen prenos novega prevoznega sredstva ne šteje za pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti.

(7)	Da bi določene storitve bile izvzete od uporabe DDV, zadostuje izkaz izvajalca o tem, da se za namene prejemanja teh storitev njihov prejemnik, ne glede na to ali je davčni zavezanec ali ne, nahaja izven Skupnosti.

(8)

Določiti je treba, da dodelitev identifikacijske številke DDV davčnemu zavezancu, ki opravlja storitve v drugi državi članici ali prejema storitve iz druge države članice in za katere plača DDV izključno prejemnik, ne vpliva na pravico tega davčnega zavezanca, da mu za pridobitev blaga znotraj Skupnosti ni treba obračunati davka. Vendar pa, kadar davčni zavezanec svojo identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti, se v vsakem primeru šteje, da se je odločil za obračun DDV za te transakcije.

(9)

Nadaljnje združevanje notranjega trga je okrepilo potrebo po čezmejnem sodelovanju med gospodarskimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah in potrebo po nastajanju evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ), ustanovljenih skladno z Uredbo (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 o Evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ) (4). Zato je treba pojasniti, da so EGIZ davčni zavezanci, kadar dobavljajo blago ali opravljajo storitve proti plačilu.

(10)	Potrebno je jasno opredeliti restavracijske storitve in storitve cateringa, razliko med obema in ustrezno obravnavo teh storitev.

(11)	Za večjo jasnost je treba navesti sezname transakcij, ki štejejo za elektronsko opravljene storitve, ti seznami pa niso niti dokončni niti izčrpni.

(12)	Treba je določiti, da se transakcija, ki zajema le sestavitev različnih delov naprave, ki jih je zagotovil naročnik, mora obravnavati kot opravljanje storitev in določiti kraj opravljanja te storitve, kadar se opravi za osebo, ki ni davčni zavezanec.

(13)	Prodaja opcije kot finančnega instrumenta bi se morala obravnavati kot opravljanje storitev, ločeno od osnovnih transakcij, na katere se opcija nanaša.

(14)

Za zagotovitev enotne uporabe pravil v zvezi s krajem obdavčljivih transakcij je treba pojasniti pojme, kot so kraj, v katerem ima davčni zavezanec sedež dejavnosti, stalna poslovna enota, stalno prebivališče ali običajno prebivališče. Ob upoštevanju prakse Sodišča je treba z uporabo kar se da jasnih in objektivnih meril omogočati lažjo dejansko uporabo teh pojmov.

(15)	Treba je določiti pravila za zagotovitev enotnega obravnavanja dobav blaga v primeru, ko je dobavitelj presegel prag prodaje na daljavo, določen za dobave v drugo državo članico.

(16)	Pojasniti je treba, da se delež opravljenega prevoza potnikov v Skupnosti določi s potovanjem prevoznega sredstva in ne s potovanjem njegovih potnikov.

(17)	Glede pridobitve blaga znotraj Skupnosti bi morala biti pravica države članice pridobitve, da pridobitev obdavči, popolna, ne glede na obravnavo DDV, ki se uporablja za transakcijo v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano.

(18)	Pravilna uporaba pravil o kraju opravljanja storitev je predvsem odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne in v kakšni funkciji deluje. Za določitev prejemnikovega statusa davčnega zavezanca je treba določiti, katera dokazila bi od prejemnika moral pridobiti izvajalec.

(19)

Treba je pojasniti, da kadar so storitve namenjene zasebni rabi davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih, se ne more šteti, da ta davčni zavezanec deluje v funkciji davčnega zavezanca. Ali prejemnik deluje v funkciji davčnega zavezanca, je razvidno že iz posredovanja njegove identifikacijske številke DDV izvajalcu, razen če ima izvajalec nasprotne informacije. Treba je tudi zagotoviti, da je posamezna storitev, pridobljena za dejavnost, ki pa se uporablja tudi za zasebne namene, obdavčena samo v enem kraju.

(20)	Od dobavitelja storitve se zahteva, da preveri informacije, ki jih je pridobil od prejemnika, da bi se natančno določil prejemnikov sedež.

(21)

Brez poseganja v splošno pravilo o kraju dobave storitev davčnemu zavezancu, kadar se storitve opravljajo za prejemnika s sedežem v več kot v enem kraju, bi morala obstajati pravila, ki bi izvajalcu storitev pomagala določiti kraj stalnega sedeža prejemnika storitev, za katerega se opravlja storitev, ob upoštevanju okoliščin. Če izvajalec storitev tega kraja ne more določiti, bi morala obstajati pravila za pojasnitev obveznosti izvajalca storitev. Ta pravila ne bi smela posegati v obveznosti prejemnika storitev ali jih spreminjati.

(22)	Prav tako je treba določiti, kdaj mora izvajalec storitev določiti status, funkcijo in kraj sedeža prejemnika, ne glede na to, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne.

(23)	Brez poseganja v splošno uporabo načela o dejanjih zlorabe določb te uredbe pa je primerno zlasti opozoriti, da se še posebej uporablja pri nekaterih določbah te uredbe.

(24)

Nekatere posebne storitve, kot so podelitev pravic za televizijsko predvajanje nogometnih tekem, prevodi besedil, storitve v zvezi z vložitvijo zahtevkov za vračilo DDV in storitve posrednikov, ki se opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, vključujejo čezmejne transakcije ali celo gospodarske subjekte s sedežem zunaj Skupnosti. Kraj opravljanja teh storitev mora biti jasno določen, da se ustvari večja pravna varnost.

(25)	Treba je pojasniti, da storitve posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, v zvezi z nastanitvijo v hotelskem sektorju ne ureja posebno pravilo o opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami.

(26)	Kadar različne storitve, opravljene v okviru organiziranja pogreba, tvorijo del ene storitve, je prav tako treba opredeliti pravilo o določanju kraja opravljanja storitve.

(27)	Za zagotovitev enotne obravnave opravljanja storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja in razvedrila ter podobnih prireditev je treba opredeliti dostop do takih prireditev in pomožne storitve, povezane s tem dostopom.

(28)	Treba je pojasniti obravnavo restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznem sredstvu, če prevoz potnikov poteka na ozemlju več držav.

(29)

Glede na to, da so posebna pravila za najem prevoznega sredstva odvisna od trajanja najema ali uporabe, je treba določiti, katera vozila je treba šteti za „prevozno sredstvo“, ter pojasniti obravnavo te dobave, kadar si neposredno sledita dve pogodbi. Določiti je treba tudi kraj, v katerem je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.

(30)	V nekaterih posebnih okoliščinah plačilo provizije za uporabo kreditne ali debetne plačilne kartice v povezavi s transakcijo ne bi smelo zmanjšati davčne osnove za navedeno transakcijo.

(31)	Pojasniti je treba, da se nižja stopnja uporablja za najem šotorov, bivalnih prikolic in avtodomov, ki so nameščeni v kampih in se uporabljajo kot počitniška namestitev.

(32)	Dejavnosti poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja bi morale vključevati pouk, ki je v neposredni povezavi s stroko ali poklicem, pa tudi pouk, usmerjen v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene, ne glede na dolžino usposabljanja.

(33)	„Platinaste zlatnike“ je treba obravnavati tako, da so izključeni iz oprostitev davka, ki veljajo za denar, bankovce in kovance.

(34)	Oprostitev opravljanja storitev v zvezi z uvozom blaga, katerih vrednost je vključena v davčno osnovo navedenega blaga, bi morala zajemati prevozne storitve, opravljene pri spremembi stalnega prebivališča.

(35)

Blago, ki ga kupec odpelje iz Skupnosti in ki ga osebe, ki niso fizične osebe, kot so osebe javnega prava in združenja, uporabljajo za opremljanje ali oskrbovanje prevoznih sredstev, ki služijo v namene, ki niso nameni dejavnosti, bi moralo biti izključeno iz oprostitve davka na izvozne transakcije.

(36)	Da se zagotovi enotna upravna praksa za izračun minimalne vrednosti oprostitve za izvoz blaga v osebni prtljagi potnikov, bi bilo treba uskladiti določbe o takšnih izračunih.

(37)	Določiti je treba, da se oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo za izvoz, uporabljajo tudi za storitve, ki jih zajema posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve.

(38)	Organ, ki bo ustanovljen na podlagi pravnega okvira za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC), bi se za namene oprostitve DDV moral šteti za mednarodni organ, kadar izpolnjuje nekatere pogoje. Zato je treba opredeliti dejavnike, ki bi mu omogočali to oprostitev.

(39)

Dobava blaga in opravljanje storitev v okviru diplomatske in konzularne ureditve, za priznane mednarodne organe ali nekatere oborožene sile je oproščeno DDV, ob upoštevanju določenih omejitev in pogojev. Da bi davčni zavezanec, ki opravlja takšne dobave iz druge države članice, lahko ugotovil, da so pogoji in omejitve za to oprostitev izpolnjeni, je treba uvesti potrdilo o oprostitvi.

(40)	Za uveljavljanje pravice do odbitka bi morali biti sprejemljivi elektronski uvozni dokumenti, če izpolnjujejo iste zahteve kot dokumenti v papirni obliki.

(41)	Če ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev stalni sedež na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi morale biti določene okoliščine, ko bi za plačilo davka moral biti odgovoren sedež.

(42)	Pojasniti je treba, da kadar ima davčni zavezanec sedež dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi se moral za namene davčne odgovornosti šteti za davčnega zavezanca s sedežem v tej državi članici, tudi če kraj sedeža ni povezan z dobavo blaga ali opravljanjem storitev.

(43)	Treba je pojasniti, da bi vsak davčni zavezanec zaradi pravičnejše obračunave davka moral pri nekaterih obdavčljivih transakcijah sporočiti svojo identifikacijsko številko DDV, takoj ko jo pridobi.

(44)	Treba je navesti teže investicijskega zlata, ki jih je trg plemenitih kovin dokončno sprejel, in določiti skupen datum za določitev vrednosti zlatih kovancev, da se zagotovi enaka obravnava gospodarskih subjektov.

(45)

Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti in ki opravljajo storitve elektronsko za osebe, ki niso davčni zavezanci ter imajo sedež ali prebivališče v Skupnosti, se uporablja pod določenimi pogoji. Če ti pogoji niso več izpolnjeni, je treba zlasti posledice tega jasno opredeliti.

(46)

Nekatere spremembe so posledica sprejetja Direktive 2008/8/ES. Te spremembe se nanašajo na obdavčitev dajanja prevoznega sredstva v dolgoročni najem od 1. januarja 2013 ter na obdavčitev elektronsko opravljenih storitev od 1. januarja 2015 in je zato treba pojasniti, da se ustrezne določbe členov te uredbe uporabljajo le od teh datumov.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA

Člen 1

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje nekaterih določb iz naslovov I do V ter VII do XII Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

(NASLOV I DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 2

Za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v smislu točke (b) člena 2(1) Direktive 2006/112/ES se ne štejejo:

(a)	prenosi novih prevoznih sredstev oseb, ki niso davčni zavezanci in spremenijo stalno prebivališče, če v času dobave ni bilo možno uporabiti oprostitve iz točke (a) člena 138(2) Direktive 2006/112/ES;

(b)	vračilo novih prevoznih sredstev osebe, ki ni davčni zavezanec, v državo članico, iz katere so ji bila prvotno dobavljena v skladu z oprostitvijo iz točke (a) člena 138(2) Direktive 2006/112/ES.

Člen 3

Brez poseganja v točko (b) prvega odstavka člena 59a Direktive 2006/112/ES opravljanje naslednjih storitev ni predmet DDV, če izvajalec izkaže, da je kraj opravljanja storitve, določen v skladu s pododdelki 3 in 4 oddelka 4 poglavja V te uredbe, izven Skupnosti:

(a)	od 1. januarja 2013, storitve iz prvega pododstavka člena 56(2) Direktive 2006/112/ES;

(b)	od 1. januarja 2015, storitve iz člena 58 Direktive 2006/112/ES;

(c)	storitve iz člena 59 Direktive 2006/112/ES.

Člen 4

Vsak davčni zavezanec, ki je upravičen do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 3 Direktive 2006/112/ES, to upravičenje ohrani, tudi če mu je bila v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV za prejete storitve, za katere bi moral plačati DDV, ali za storitve, ki jih je opravljal na ozemlju druge države članice, za katere bi moral DDV plačati izključno prejemnik.

Vendar če ta davčni zavezanec identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Skupnosti, se šteje, da uveljavlja možnost iz člena 3(3) navedene direktive.

POGLAVJE III

DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV III DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 5

Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ), ustanovljeno v skladu z Uredbo (EGS) št. 2137/85, ki za plačilo dobavlja blago svojim članom ali tretjim osebam ali zanje opravlja storitve, je davčni zavezanec v smislu člena 9(1) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE IV

OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

(ČLENI 24 DO 29 DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 6

1.   Restavracijske storitve in storitve cateringa so storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega za prehrano ljudi, spremljajo pa jih zadostne podporne storitve, ki omogočajo takojšno potrošnjo. Zagotavljanje hrane ali pijače ali obojega je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo storitve. Restavracijske storitve pomenijo opravljanje takšnih storitev v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca storitev.

2.   Dobava pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega, vključno s prevozom ali brez njega, vendar brez drugih podpornih storitev, se ne šteje za restavracijske storitve ali storitve cateringa v smislu odstavka 1.

Člen 7

1.   „Elektronsko opravljene storitve“ iz Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, ki se opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem in v odsotnosti informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati.

2.   Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:

(a)	dobava digitaliziranih proizvodov na splošno, vključno s programsko opremo ter njenimi spremembami oziroma nadgradnjami;

(b)	storitve, ki omogočajo ali podpirajo navzočnost podjetij ali posameznikov na elektronskem omrežju, kot je na primer spletišče ali spletna stran;

(c)	storitve, ki jih računalnik avtomatsko ustvari s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja kot odziv na prejemnikov posamičen vnos podatkov;

(d)	prenos, proti plačilu, pravice do prodaje blaga ali storitve na spletni strani, ki deluje kot spletni trg, kjer potencialni kupci s pomočjo avtomatiziranega postopka posredujejo ponudbe in kjer sta stranki z elektronsko pošto, ki jo samodejno ureja računalnik, uradno obveščeni o prodaji;

(e)

internetni paketi informacijskih storitev (ISP), v katerih telekomunikacijska sestavina predstavlja pomožen in podrejen del (torej paketi, ki ponujajo več od samega dostopa do medmrežja in zajemajo druge elemente, kot so vsebinske strani z dostopom do novic, vremenskih napovedi ali turističnih informacij; spletne igre; posredovanje spletišč; dostop do spletnih razprav in podobno);

(f)	storitve, navedene v Prilogi I.

3.   Z odstavkom 1 ni zajeto zlasti naslednje:

(a)	storitve radijskega in televizijskega oddajanja;

(b)	telekomunikacijske storitve;

(c)	blago, ko se naročilo in obdelava opravita elektronsko;

(d)	CD-ROM-i, diskete in podobni fizični nosilci zapisa;

(e)	tiskani material, kot so knjige, glasila, časopisi in revije;

(f)	zgoščenke in avdio kasete;

(g)	video kasete in DVD-ji;

(h)	igre na CD-ROM-ih;

(i)	storitve strokovnjakov, kot so odvetniki in finančni svetovalci, ki strankam svetujejo po elektronski pošti;

(j)	storitve interaktivnega učenja, kjer učitelj posreduje vsebino programa preko interneta ali elektronskega omrežja, kot je na primer povezava z daljinskim dostopom;

(k)	storitve fizičnega „off-line“ popravila računalniške opreme;

(l)	storitve skladiščenja podatkov „off-line“;

(m)	oglaševalske storitve, zlasti v časopisih, na plakatih in na televiziji;

(n)	storitve telefonske pomoči uporabnikom;

(o)	storitve poučevanja, ki vključujejo le učenje na daljavo, na primer tečaji po pošti;

(p)	klasične dražbene storitve, odvisne od neposrednega človeškega posredovanja, ne glede na način podajanja ponudb;

(q)	telefonske storitve z video komponento, znane tudi kot videofonske storitve;

(r)	dostop do interneta in svetovnega spleta;

(s)	telefonske storitve preko interneta.

Člen 8

Kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil naročnik, se ta transakcija šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) Direktive 2006/112/ES.

Člen 9

Prodaja opcije, če gre za transakcijo, ki spada v področje uporabe točke (f) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES, se šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) navedene direktive. To opravljanje storitev je ločeno od osnovnih transakcij, na katere se storitve nanašajo.

POGLAVJE V

KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

ODDELEK 1

Pojmi

Člen 10

1.   Za uporabo členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES je kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja.

2.   Za določitev kraja iz odstavka 1 se upoštevajo kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja, kraj registriranega sedeža podjetja in kraj srečevanja vodstva podjetja.

Če se s temi merili ne more zagotovo določiti kraja sedeža dejavnosti, se kot glavno merilo upošteva kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja.

3.   Sama prisotnost poštnega naslova se ne more šteti za kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca.

Člen 11

1.   Za uporabo člena 44 Direktive 2006/112/ES je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.

2.   Za uporabo naslednjih členov je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko opravlja storitve, ki jih zagotavlja:

(a)	člen 45 Direktive 2006/1127ES;

(b)	od 1. januarja 2013, drugi pododstavek člena 56(2) Direktive 2006/112/ES;

(c)	do 31. decembra 2014, člen 58 Direktive 2006/112/ES;

(d)	člen 192a Direktive 2006/112/ES.

3.   Razpolaganje z identifikacijsko številko DDV samo po sebi ni zadostno, da bi poslovna enota veljala za stalno poslovno enoto.

Člen 12

Za namene uporabe Direktive 2006/112/ES je „stalno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, prebivališče, vneseno v register prebivalstva ali v podoben register, ali naslov, ki ga ta oseba navede ustreznim davčnim organom, razen če obstajajo dokazi, da ta naslov ne ustreza realnosti.

Člen 13

„Običajno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, iz Direktive 2006/112/ES je kraj, kjer ta fizična oseba običajno prebiva zaradi zasebnih ali poklicnih vezi.

Če so poklicne vezi v državi, ki ni država osebnih vezi, ali če poklicne vezi ne obstajajo, se kraj običajnega prebivališča določi na podlagi zasebnih vezi, ki kažejo na tesno povezavo med fizično osebo in krajem, v katerem ta prebiva.

ODDELEK 2

Kraj dobave blaga

(Členi 31 do 39 Direktive 2006/112/ES)

Člen 14

Kadar je v koledarskem letu presežen prag, ki ga v skladu s členom 34 Direktive 2006/112/ES uporablja država članica, člen 33 navedene direktive ne spremeni kraja dobav blaga, razen trošarinskih izdelkov, ki so bile opravljene v istem koledarskem letu, preden je bil presežen prag, ki ga uporablja država članica v tekočem koledarskem letu, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	dobavitelj ni uporabil opcije iz člena 34(4) navedene direktive;

(b)	vrednost njegovih dobav blaga v predhodnem koledarskem letu ni presegla praga.

Vendar pa člen 33 Direktive 2006/112/ES spremeni kraj naslednjih dobav v državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča:

(a)	dobava blaga, s katero je bil v tekočem koledarskem letu presežen prag, ki ga uporablja država članica v taistem tekočem koledarskem letu;

(b)	vse nadaljnje dobave blaga v to državo članico v navedenem koledarskem letu;

(c)	dobave blaga v to državo članico v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se je zgodil dogodek iz točke (a).

Člen 15

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 37 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

ODDELEK 3

Kraj pridobitve blaga znotraj skupnosti

(Členi 40, 41 in 42 Direktive 2006/112/ES)

Člen 16

Država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti v smislu člena 20 Direktive 2006/112/ES, izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.

Kakršen koli zahtevek dobavitelja blaga za popravek DDV, ki ga je zaračunal in ga prijavil v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, se v tej državi članici obravnava v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.

ODDELEK 4

Kraj opravljanja storitev

(Členi 43 do 59 Direktive 2006/112/ES)

Pododdelek 1

Status prejemnika

Člen 17

1.   Če je določitev kraja opravljanja storitev odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec, se status prejemnika določi na podlagi členov 9 do 13 in člena 43 Direktive 2006/112/ES.

2.   Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in je v skladu s točko (b) člena 214(1) Direktive 2006/112/ES identificirana oziroma mora biti identificirana za DDV, ker so njene pridobitve blaga znotraj Skupnosti predmet DDV oziroma je uporabila možnost, da so te dejavnosti postale predmet DDV, je davčni zavezanec v smislu člena 43 navedene direktive.

Člen 18

1.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem v Skupnosti status davčnega zavezanca:

(a)	če mu je prejemnik sporočil svojo osebno identifikacijsko številko DDV in izvajalec pridobi potrditev iz člena 31 Uredbe Sveta (ES) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (5);

(b)

če prejemnik še ni prejel osebne identifikacijske številke DDV, vendar je seznanil izvajalca, da je zanjo zaprosil in izvajalec pridobi katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je le-ta davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki je lahko identificiran(-a) za DDV, in če z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.

2.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da prejemnik s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.

3.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem zunaj Skupnosti status davčnega zavezanca:

(a)

če od prejemnika pridobi potrdilo pristojnih davčnih organov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (6);

(b)

če prejemnik nima potrdila, dobavitelj pa ima DDV številko ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, ter če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.

Pododdelek 2

Funkcija prejemnika

Člen 19

Za namene pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev iz členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES se davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, ki prejme storitve izključno za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo svojih zaposlenih, šteje za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Če razpolaga z nasprotnimi informacijami, kot je narava opravljenih storitev, lahko izvajalec šteje, da so storitve namenjene za gospodarsko dejavnost prejemnika, če mu je prejemnik za to transakcijo sporočil posamično identifikacijsko številko DDV.

Kadar je ena sama in ista storitev namenjena obenem za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo zaposlenih prejemnika, in za gospodarsko dejavnost, opravljanje te storitve ureja izključno člen 44 Direktive 2006/112/ES, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 3

Kraj sedeža prejemnika

Člen 20

Kadar storitev, opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, spada v člen 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v eni sami državi oziroma, če nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, ima stalno in običajno prebivališče v eni sami državi, se navedeno opravljanje storitev obdavči v tej državi.

Izvajalec storitev na podlagi informacij prejemnika določi ta kraj in z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, preveri navedene informacije.

Informacije lahko vključujejo identifikacijsko številko DDV, ki jo je dodelila država članica, kjer je sedež prejemnika.

Člen 21

Kadar storitve, opravljene za davčnega zavezanca ali osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca, spadajo v okvir člena 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v več kot eni državi, se opravljanje teh storitev obdavči v državi, v kateri ima prejemnik sedež dejavnosti.

Vendar pa, kadar se storitev opravlja za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki ni v istem kraju kot sedež njegove dejavnosti, se opravljanje te storitve obdavči v kraju stalne poslovne enote, ki uporablja to storitev.

Če davčni zavezanec nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, se storitev obdavči v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča.

Člen 22

1.   Za identifikacijo stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, izvajalec preuči naravo in uporabo opravljene storitve.

Kadar zaradi narave in uporabe opravljene storitve ni mogoče identificirati stalne poslovne enote, za katero se opravlja storitev, je izvajalec storitev pri identificiranju te stalne poslovne enote še posebej pozoren na to, ali pogodba, naročilnica in identifikacijska številka DDV, ki jo je dodelila država članica prejemnika in mu jo je sporočil prejemnik, identificirajo stalno poslovno enoto kot prejemnika storitve in ali je stalna poslovna enota subjekt, ki plačuje za storitev.

Kadar stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, ni mogoče določiti na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali kadar se storitve iz člena 44 Direktive 2006/112/ES opravljajo za davčnega zavezanca po pogodbi, ki zajema eno ali več storitev, ki se uporabijo na način, ki ga ni mogoče identificirati ali količinsko izmeriti, izvajalec upravičeno šteje, da se storitve upravljajo v kraju, v katerem ima prejemnik sedež dejavnosti.

2.   Uporaba tega člena ne vpliva na obveznosti prejemnika.

Člen 23

1.   S 1. januarjem 2013 se opravljanje storitev v skladu s prvim pododstavkom člena 56(2) Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

2.   Kadar se opravljanje storitev v skladu s členoma 58 in 59 Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

Člen 24

1.   S 1. januarjem 2013 se za opravljanje storitev iz prvega pododstavka člena 56(2) Direktive 2006/112/ES, kadar se opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, s sedežem v več državah ali s stalnim prebivališčem v eni državi in običajnim prebivališčem v drugi, pri določanju kraja opravljanja navedenih storitev, da prednost kraju, ki najboljše zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

2.   Kadar se storitve iz členov 58 in 59 Direktive 2006/112/ES opravljajo osebi, ki ni davčni zavezanec, s sedežem v več državah ali s stalnim s stalnim prebivališčem v eni državi in običajnim prebivališčem v drugi, ima pri določanju kraja opravljanja navedenih storitev prednost kraj, ki najboljše zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

Pododdelek 4

Skupne določbe za določitev statusa, funkcije in kraja sedeža prejemnika

Člen 25

Pri uporabi pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev se upoštevajo zgolj razmere v trenutku obdavčljivega dogodka. Kakršne koli naknadne spremembe uporabe prejete storitve ne vplivajo na določitev kraja opravljanja storitve, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 5

Opravljanje storitev, ki jih urejajo splošna pravila

Člen 26

Transakcija, pri kateri organ odstopi pravice za televizijsko predvajanje nogometnih tekem davčnim zavezancem, je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 27

Storitev vložitve zahtevka za vračilo DDV ali prejema vračila DDV iz Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (7), je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 28

Če opravljanje storitev v okviru organiziranja pogrebov predstavlja eno samo storitev, spada v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Člen 29

Brez poseganja v uporabo člena 41 te uredbe spada opravljanje storitev prevajanja besedil v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Pododdelek 6

Storitve, ki jih opravijo posredniki

Člen 30

Storitve posrednikov iz člena 46 Direktive 2006/112/ES zajemajo tako storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun prejemnika opravljene storitve, kot tudi storitve posrednikov, ki delujejo v imenu izvajalca opravljenih storitev.

Člen 31

Storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun tretje osebe, v smislu posredovanja pri nastanitvah v hotelskem sektorju ali sektorjih s podobno funkcijo, spadajo v:

(a)	člen 44 Direktive 2006/112/ES, če so opravljene za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, ali za pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca;

(b)	člen 46 navedene direktive, če so opravljene za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Pododdelek 7

Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev

Člen 32

1.   Storitve v zvezi z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev iz člena 53 Direktive 2006/112/ES zajemajo opravljanje storitev, katerih bistvena značilnost je odobritev pravice dostopa do prireditev na podlagi vstopnice ali plačila, vključno s plačilom v obliki abonmaja ali letne kotizacije.

2.   Odstavek 1 ureja predvsem naslednje primere:

(a)	pravico dostopa na predstave, gledališke igre, cirkuške predstave, sejme, v zabaviščne parke, na koncerte, razstave in druge podobne kulturne prireditve;

(b)	pravico dostopa na športne prireditve, kot so tekme ali tekmovanja;

(c)	pravico dostopa na izobraževalne in znanstvene prireditve, kot so konference in seminarji.

3.   Odstavek 1 ne zajema uporabe objektov, kot so telovadnice ali drugi objekti, na podlagi plačila kotizacije.

Člen 33

Pomožne dejavnosti iz člena 53 Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, neposredno povezane z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev, ki se proti ločenemu plačilu nudijo osebi, udeleženi na prireditvi.

Te pomožne storitve zajemajo predvsem uporabo garderob ali sanitarnih prostorov, ne vključujejo pa samih posredniških storitev, povezanih s prodajo vstopnic.

Pododdelek 8

Opravljanje pomožnih prevoznih storitev ter cenitev in delo na premičninah

Člen 34

Kraj opravljanja storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil njegov naročnik, se določi v skladu s členom 54 Direktive 2006/112/ES, razen če blago, ki se sestavlja, postane del nepremičnine.

Pododdelek 9

Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznih sredstvih

Člen 35

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 57 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

Člen 36

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 57 Direktive 2006/112/ES.

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice ali tretje države ali tretjega ozemlja, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 55 navedene direktive.

Člen 37

Kraj opravljanja restavracijske storitve oziroma storitve cateringa, ki se izvaja v Skupnosti ter deloma na delu prevoza potnikov v Skupnosti in deloma zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice, se v celoti določi glede na veljavna pravila za določanje kraja opravljanja na začetku opravljanja restavracijske storitve ali storitve cateringa.

Pododdelek 10

Dajanje prevoznega sredstva v najem

Člen 38

1.   „Prevozno sredstvo“ iz člena 56 in točke (g) prvega odstavka člena 59 Direktive 2006/112/ES vključuje vozila z motorjem ali brez njega ter drugo opremo in naprave, namenjene prevozu oseb ali predmetov iz enega kraja v drugega, ki jih lahko vlečejo ali potiskajo vozila ter so običajno narejeni in dejansko pripravljeni, da se uporabijo za prevoz.

2.   Prevozna sredstva iz odstavka 1 so zlasti naslednja vozila:

(a)	kopenska vozila, kot so avtomobili, motorji, kolesa, tricikli in bivalne prikolice;

(b)	prikolice in polprikolice;

(c)	železniški vagoni;

(d)

plovila;

(e)

letala;

(f)	vozila, posebej narejena za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb;

(g)	kmetijski traktorji in druga kmetijska vozila;

(h)	invalidski vozički na lastni ali elektronski pogon.

3.   Prevozna sredstva iz odstavka 1 niso vozila, namenjena za stacionarno uporabo, in zabojniki.

Člen 39

1.   Za namene uporabe člena 56 Direktive 206/112/ES se trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva, ki je predmet najema, določi s pogodbo med sodelujočima strankama.

Pogodba služi kot domneva, ki jo lahko ovrže vsako dejstvo ali zakonodaja, da se določi dejansko trajanje stalne posesti ali uporabe.

Prekoračitev pogodbenega obdobja kratkoročnega najema v smislu člena 56 Direktive 2006/112/ES zaradi višje sile ne vpliva na določitev trajanja stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva.

2.   Če je isto prevozno sredstvo bilo najeto z zaporednimi pogodbami med istimi strankami, je trajanje teh pogodb trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva v okviru vseh pogodb skupaj.

Za namene prvega pododstavka se pogodba in njena podaljšanja štejejo za zaporedne pogodbe.

Vendar trajanje kratkoročne oziroma kratkoročnih najemnih pogodb, sklenjenih pred pogodbo, ki se šteje za dolgoročno, ni vprašljivo, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

3.   Zaporedne najemne pogodbe med istimi strankami za različna prevozna sredstva se, razen v primeru zlorab, ne štejejo za zaporedne pogodbe za namene odstavka 2.

Člen 40

Kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago prejemniku iz člena 56(1) Direktive 2006/112/ES, je kraj, kjer preide v fizično posest prejemniku ali tretji osebi na njegov račun.

Pododdelek 11

Storitve, opravljene za osebe, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti

Člen 41

Opravljanje storitev prevajanja besedil je zajeto v prvem odstavku člena 59(c) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE VI

DAVČNA OSNOVA

(NASLOV VII DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 42

Kadar dobavitelj blaga ali storitev kot pogoj za sprejetje plačila s kreditno ali debetno plačilno kartico zahteva, da naročnik njemu ali drugemu podjetju izplača določeno vsoto, in kadar skupni znesek, ki ga izplača naročnik, ostane nespremenjen ne glede na način plačila, je ta znesek sestavni del davčne osnove za dobavo blago ali storitev, skladno s členi 73 do 80 Direktive 2006/112/EC.

POGLAVJE VII

STOPNJE

Člen 43

„Počitniške nastanitve“ iz točke 12 Priloge III k Direktivi 2006/112/ES vključujejo šotore, bivalne prikolice ali avtodome, ki se nahajajo v kampih in se uporabljajo za bivanje.

POGLAVJE VIII

OPROSTITVE

ODDELEK 1

Oprostitve za nekatere dejavnosti, ki so v javnem interesu

(Členi 132,133 in 134 Direktive 2006/112/ES)

Člen 44

Storitve poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja, ki se izvajajo pod pogoji iz točke (i) člena 132(1) Direktive 2006/112/ES, vključujejo izobraževanje, ki je neposredno povezano s poklicem ali stroko, pa tudi izobraževanje, usmerjeno v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene. Trajanje poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja je za ta namen brez pomena.

ODDELEK 2

Oprostitve za druge dejavnosti

(Členi 135, 136 in 137 Direktive 2006/112/ES)

Člen 45

Oprostitev iz točke (e) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES ne velja za platinaste zlatnike.

ODDELEK 3

Oprostitve pri uvozu

(Členi 143, 144 in 145 Direktive 2006/112/ES)

Člen 46

Oprostitev iz člena 144 Direktive 2006/112/EC se uporablja za storitve prevoza, povezane z uvozom premičnin pri spremembi stalnega prebivališča.

ODDELEK 4

Oprostitve pri izvozu

(Člena 146 in 147 Direktive 2006/112/ES)

Člen 47

„Prevozna sredstva za zasebno rabo“ iz točke (b) člena 146(1) Direktive 2006/112/ES zajemajo prevozna sredstva, ki jih za neposlovne namene uporabljajo osebe, ki niso fizične osebe, kot na primer osebe javnega prava v smislu člena 13 navedene direktive in združenja.

Člen 48

Da se ugotovi, ali je bil prag, ki ga je država članica določila v skladu s prvim pododstavkom točke (c) člena 147(1) Direktive 2006/112/ES, presežen, kar je pogoj za oprostitev dobave blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se izračun opravi na podlagi fakturirane vrednosti. Skupna vrednost različnega blaga se lahko uporablja le, če je vse to blago vključeno na istem računu, ki ga je istemu kupcu izdal isti davčni zavezanec, ki dobavlja to blago.

ODDELEK 5

Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot izvoz

(Člena 151 in 152 Direktive 2006/112/ES)

Člen 49

Oprostitev iz člena 151 Direktive 2006/112/ES se uporablja tudi za elektronske storitve, kadar jih opravlja davčni zavezanec, za katerega velja posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve iz členov 357 do 369 navedene direktive.

Člen 50

1.   Da bi bil priznan kot mednarodni organ za namene uporabe točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES, organ, ki bo ustanovljen kot Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) iz Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (8), izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je ločena pravna oseba in v celoti pravno sposoben;

(b)	je ustanovljen na podlagi zakonodaje Evropske unije in zanj velja ta zakonodaja;

(c)	njegovo članstvo vključuje države članice ter po potrebi tretje države in medvladne organizacije, ne pa zasebnih organov;

(d)	ima posebne in zakonite cilje, ki se uresničujejo skupaj in ki v bistvu niso gospodarskega značaja.

2.   Oprostitev iz točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES se za ERIC iz odstavka 1 uporablja, kadar ga država članica gostiteljica priznava kot mednarodni organ.

Omejitve in pogoji takšne oprostitve se določijo s sporazumom med članicami ERIC v skladu s točko (d) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 732/2009. Kadar se blago ne odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri se opravi dobava tega blaga, in pri storitvah se lahko oprostitev izvaja na način vračila DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES.

Člen 51

1.   Kadar ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici dobave blaga ali opravljanja storitve, se potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine iz Priloge II te uredbe ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb iz priloge k temu potrdilu uporabi kot potrdilo, da je prejemnik lahko upravičen do takšne oprostitve v skladu s členom 151 Direktive 2006/112/ES.

Država članica, v kateri ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež, lahko odloči, ali bo za DDV in trošarine uporabljala skupno potrdilo ali dve ločeni potrdili.

2.   Potrdilo iz odstavka 1 ima žig pristojnih organov države članice gostiteljice. Če je blago ali storitev namenjena uradni uporabi, lahko države članice odstopijo od zahteve, da mora dati prejemnik potrdilo žigosati, v skladu s pogoji, ki jih lahko določijo države članice.

Države članice obvestijo Komisijo o službi, ki je odgovorna za žigosanje potrdila, ter do katere mere opuščajo zahtevo o žigosanju potrdila. Komisija o prejetih informacijah iz držav članic obvesti druge države članice.

3.   Kadar se v državi članici, kjer se dobavi blago ali opravi storitev, uporabi neposredna oprostitev, dobavitelj ali izvajalec storitve od prejemnika blaga ali storitev pridobi potrdilo iz odstavka 1 tega člena in ga hrani kot del svoje evidence. Če pa je oprostitev dodeljena kot vračilo DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES, se potrdilo priloži zahtevi za povračilo, predloženi zadevni državi članici.

POGLAVJE IX

ODBITKI

(NASLOV X DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 52

Če je država članica uvoza uvedla elektronski sistem za izpolnjevanje carinskih formalnosti, izraz „uvozni dokument“ iz točke (e) člena 178 Direktive 2006/112/ES zajema elektronske različice teh dokumentov, pod pogojem, da omogočajo nadzor nad izvrševanjem pravice do odbitka.

POGLAVJE X

OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV XI DIREKTIVE 2006/112/ES)

ODDELEK 1

Osebe, ki so dolžne plačati ddv davčnim organom

(Členi 192a do 205 Direktive 2006/112/ES)

Člen 53

1.   Pri uporabi člena 192a Direktive 2006/112/ES se upošteva le stalna poslovna enota davčnega zavezanca z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko dobavi blago ali storitve, pri katerih sodeluje.

2.   Kadar ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, se šteje, da ta poslovna enota ne sodeluje pri dobavi blaga ali storitev v smislu točke (b) člena 192a Direktive 2006/112/ES, razen če davčni zavezanec uporablja tehnične in človeške vire navedene stalne poslovne enote za transakcije, povezane z dobavo tega blaga ali teh storitev pred ali med obdavčljivim dobavljanjem blaga ali opravljanjem storitev v navedeni državi članici.

Kadar se viri stalne poslovne enote uporabljajo samo za administrativno podporo, kot so računovodstvo, izdajanje računov in pobiranje dolgov, se ne šteje, da se uporabljajo za dobavljanje blaga ali storitev, razen če se dokaže nasprotno.

Če je izdan račun z identifikacijsko številko DDV, ki jo dodeli država članica stalne poslovne enote, se šteje, da je navedena stalna poslovna enota sodelovala pri dobavi blaga ali storitev v navedeni državi članici, razen če se dokaže nasprotno.

Člen 54

Člen 192a Direktive 2006/112/ES se ne uporablja za davčnega zavezanca, ki ima sedež svoje dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, ne glede na to ali navedeni sedež dejavnosti vpliva na dobavo blaga ali opravljanje storitev tega davčnega zavezanca v navedeni državi članici.

ODDELEK 2

Razne določbe

(Člena 272 in 273 Direktive 2006/112/ES)

Člen 55

Pri transakcijah iz člena 262 Direktive 2006/112/ES davčni zavezanci, ki jim je bila v skladu s členom 214 omenjene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV, in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, identificirani za DDV, kadar delujejo kot taki, sporočijo svojo osebno identifikacijsko številko DDV dobaviteljem blaga ali storitev, takoj ko jo pridobijo.

Davčnim zavezancem iz člena 3(1)(b) Direktive 2006/112/ES, ki so v skladu s prvim odstavkom člena 4 te uredbe upravičeni do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ni treba sporočiti njihove identifikacijske številke DDV dobaviteljem blaga, so identificirani za DDV v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive.

POGLAVJE XI

POSEBNE UREDITVE

ODDELEK 1

Posebna ureditev za investicijsko zlato

(Členi 344 do 356 Direktive 2006/112/ES)

Člen 56

Sklicevanje na „teže, sprejete na trgu plemenitih kovin“ iz točke (l) člena 344(1) Direktive 2006/112/ES zajema vsaj enote in teže, s katerimi se trguje, kot je določeno v Prilogi III te uredbe.

Člen 57

Za vzpostavitev seznama zlatih kovancev iz člena 345 Direktive 2006/112/ES, „cena“ in „tržna vrednost na odprtem trgu“ iz točke 2 člena 344(1) navedene direktive štejeta za ceno in tržno vrednost na odprtem trgu 1. aprila vsako leto. Če 1. april ne sovpade z dnem, ko se te vrednosti določijo, se uporabijo vrednosti prvega naslednjega dne, ko se le-te določijo.

ODDELEK 2

Posebna ureditev za davčne zavezance brez sedeža, ki opravljajo elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci

(Členi 357 do 369 Direktive 2006/112/ES)

Člen 58

Če tekom koledarskega četrtletja davčni zavezanec, ki nima sedeža in uporablja posebno ureditev za elektronsko opravljene storitve iz členov 357 do 369 Direktive 2006/112/ES, izpolni vsaj eno od meril za izključitev, določeno v členu 363 navedene direktive, država članica identifikacije izključi tega davčnega zavezanca, ki nima sedeža, iz posebne ureditve. V takšnih primerih se davčni zavezanec, ki nima sedeža, lahko izključi iz posebne ureditve kadar koli v navedenem četrtletju.

Glede elektronsko opravljenih storitev pred izključitvijo, a tekom koledarskega četrtletja, v katerem pride do izključitve, predloži davčni zavezanec, ki nima sedeža, obračun DDV za celotno četrtletje, v skladu s členom 364 Direktive 2006/112/ES. Zahteva po predložitvi tega obračuna ne vpliva na morebitno zahtevo po identifikaciji za namene DDV v državi članici v skladu z običajnimi pravili.

Člen 59

Vsako obračunsko obdobje (koledarsko četrtletje) v smislu člena 364 Direktive 2006/112/ES je ločeno obračunsko obdobje.

Člen 60

Po predložitvi obračuna DDV, kakor je določeno v členu 364 Direktive 2006/112/ES, se nadaljnje spremembe v njem vsebovanih zneskov lahko izvedejo le kot spremembe in dopolnitve obračuna in ne s prilagoditvijo glede na naslednji obračun.

Člen 61

Zneski v obračunih DDV, vneseni po posebni ureditvi za elektronsko opravljane storitve iz členov 357 do 369 Direktive 2006/112/ES, se ne zaokrožujejo navzgor ali navzdol k najbližji celi denarni enoti. Prijavi in nakaže se točen znesek DDV.

Člen 62

Država članica identifikacije, ki prejme višji znesek od zneska iz obračuna DDV, vloženega za elektronsko opravljane storitve v skladu s členom 364 Direktive 2006/112/ES, preplačani znesek povrne neposredno zadevnemu davčnemu zavezancu.

Če je država članica identifikacije prejela znesek v skladu z obračunom DDV, ki se kasneje izkaže za netočnega, in je ta država članica znesek že porazdelila med države članice končne potrošnje, te države članice nemudoma povrnejo preplačan znesek davčnemu zavezancu, ki nima sedeža, in državo članico identifikacije obvestijo o izvedenem popravku.

Člen 63

Zneski DDV, plačani v skladu s členom 367 Direktive 2006/112/ES, so specifični za obračun DDV, predložen v skladu s členom 364 navedene direktive. Naknadne spremembe in dopolnitve plačanih zneskov se lahko izvedejo le glede na ta obračun in se ne smejo razporediti v drug obračun ali prilagoditi v naslednjem obračunu.

POGLAVJE XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 64

Uredba (ES) št. 1777/2005 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 65

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Vendar se:

—	točka (a) člena 3, točka (b) člena 11(2), člen 23(1) in člen 24(1) uporabljajo od 1. januarja 2013,

—	točka (b) člena 3 uporablja od 1. januarja 2015 in

—	točka (c) člena 11(2) uporablja do 31. decembra 2014.

---

(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 288, 29.10.2005, str. 1.

(3)  UL L 44, 20.2.2008, str. 11.

(4)  UL L 199, 31.7.1985, str. 1.

(5)  UL L 268, 12.10.2010, str. 1.

(6)  UL L 326, 21.11.1986, str. 40.

(7)  UL L 44, 20.2.2008, str. 23.

(8)  UL L 206, 8.8.2009, str. 1.

---

---

---

---

---