18.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/14

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Evropsko varnostno strategijo, ki je pozvala k vzpostavitvi mednarodnega reda na podlagi učinkovitega multilateralizma. Evropska varnostna strategija priznava Ustanovno listino Združenih narodov (ZN) kot temeljni okvir mednarodnih odnosov. Prednostna naloga Evropske unije je okrepiti ZN, ter jih usposobiti za izpolnjevanje njihovih nalog in učinkovito delovanje.

(2)

Generalna skupščina Združenih narodov je 6. decembra 2006 sprejela Resolucijo 61/89 z naslovom „Za sporazum o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja“.

(3)

Svet je v sklepih z dne 11. decembra 2006 pozdravil dejstvo, da se je proces oblikovanja pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem (v nadaljnjem besedilu: ATT) uradno začel in z zadovoljstvom ugotovil, da je velika večina držav članic ZN podprla Resolucijo Generalne skupščine ZN 61/89, vključno z vsemi državami članicami Unije. Svet je znova poudaril, da bodo Unija in njene države članice v tem procesu igrale dejavno vlogo in v zvezi s tem opozoril na pomen sodelovanja z drugimi državami in regionalnimi organizacijami.

(4)

Generalni sekretar ZN je ustanovil skupino vladnih strokovnjakov, sestavljeno iz 28 članov, ki naj bi nadaljevala preučevanje možnosti za ATT. Skupina vladnih strokovnjakov se je tekom leta 2008 sestajala ter sklenila, da je potrebna nadaljnja preučitev in da bi morali biti postopno vloženi nadaljnji napori v okviru ZN na odprt in pregleden način. Tiste države, ki lahko nudijo pomoč državam v stiski, je skupina vladnih strokovnjakov spodbudila, da na zahtevo to tudi storijo.

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 10. decembra 2007 pozdravil ustanovitev skupine vladnih strokovnjakov ZN ter izrazil trdno prepričanje, da bi celovit, pravno zavezujoč dokument, ki bi bil skladen z obstoječo odgovornostjo držav glede na zadevno mednarodno pravo in bi določal skupne mednarodne standarde za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja, znatno prispeval k preprečevanju neželenega in neodgovornega širjenja konvencionalnega orožja.

(6)

Inštitut Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR) je ta proces podprl z izvedbo študije v dveh delih, in sicer dveh poglobljenih analiz stališč držav članic ZN glede izvedljivosti, obsega uporabe in osnutka parametrov ATT. Analizi, izvedeni decembra 2007 in januarja 2008, sta bili koristno gradivo za skupino vladnih strokovnjakov.

(7)

Generalna skupščina ZN je 24. decembra 2008 sprejela Resolucijo 63/240 z naslovom „Za sporazum o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja“, s katero je bila ustanovljena odprta delovna skupina, da bi nadalje preučila tiste elemente poročila skupine vladnih strokovnjakov, o katerih bi se za njihovo vključitev v končno, pravno zavezujočo pogodbo o uvozu, izvozu in prenosu konvencionalnega orožja lahko doseglo soglasje. Odprta delovna skupina se je v letu 2009 sestala dvakrat ter Generalni skupščini ZN predložila poročilo, v katerem je ugotovila, da bi bilo za reševanje problema neregulirane trgovine s konvencionalnim orožjem in njegove preusmeritve na črni trg potrebno mednarodno ukrepanje.

(8)

Na podlagi navedenih sklepov Sveta se je Unija odločila, da bo podprla proces ATT ter začela razpravo, ki bo vključevala države, ki nimajo predstavnikov v skupini vladnih strokovnjakov, in druge akterje, kot sta civilna družba in industrija, da bi s tem pripomogli k boljšemu razumevanju te problematike in prispevali k delu odprte delovne skupine. V ta namen je Svet 19. januarja 2009 sprejel Sklep Sveta 2009/42/SZVP (1) o podpori dejavnostim EU za spodbujanje procesa, ki vodi do oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem, med tretjimi državami v okviru evropske varnostne strategije.

(9)

V okviru izvajanja Sklepa 2009/42/SZVP je UNIDIR, ki je v Sklepu določen kot izvajalec, med februarjem 2009 in februarjem 2010 organiziral šest regionalnih seminarjev, spremljajoči dogodek ter otvoritveno in zaključno prireditev. Te dejavnosti so zadevnim zainteresiranim stranem, vključno s predstavniki civilne družbe, industrije in držav, ki niso sodelovale v skupini vladnih strokovnjakov, omogočile sodelovanje v odprti neformalni razpravi o ATT. Izvajanje Sklepa 2009/42/CFSP je prav tako omogočilo vključitev nacionalnih in regionalnih pristopov v mednarodni postopek, ki je v teku, ter omogočilo opredelitev področja uporabe in posledic sporazuma o trgovini s konvencionalnim orožjem.

(10)

Generalna skupščina ZN je 2. decembra 2009 sprejela Resolucijo 64/48 z naslovom „Sporazum o trgovini z orožjem“, v kateri je sklenila, da bo sklicala konferenco ZN o ATT leta 2012, da bi se oblikoval pravno zavezujoč instrument o najvišjih možnih skupnih mednarodnih standardih za prenos konvencionalnega orožja. V Resoluciji je prav tako določeno, da se preostale seje odprte delovne skupine štejejo za seje pripravljalnega odbora za navedeno konferenco ZN.

(11)

Ob upoštevanju dejavnosti Sklepa 2009/42/CFSP, ki preneha veljati maja 2010, in dejstva, da so za uspešno konferenco ZN o ATT leta 2012 potrebne priprave, ter priporočila iz Resolucije 64/48 o tem, da se zagotovi čim širša in učinkovita udeležba na tej konferenci, bi morala Unija podpreti priprave za konferenco ZN, da bo ta konferenca čim bolj vključujoča in da bodo na njej sprejeta konkretna priporočila o elementih prihodnjega ATT. Unija bi morala proces oblikovanja ATT podpreti z ukrepi v podporo nacionalnim sistemom izvoza in uvoza v tretjih državah, ki bi morali biti skladni s prihodnjim ATT –

—

prispevati k pripravam na konferenco ZN o ATT ter tako zagotoviti, da bo ta konferenca čim bolj vključujoča in da bodo na njej sprejeta konkretna priporočila o elementih prihodnjega ATT,

—

podpirati države članice ZN pri razvoju in izpopolnjevanju nacionalnega in regionalnega strokovnega znanja za izvajanje učinkovitega nadzora prenosa orožja, da bi zagotovili, da bo prihodnji ATT po začetku veljavnosti kar se da učinkovit.

—

organizacija sedmih regionalnih seminarjev, uvodno in zaključno prireditev, največ tri spremljajoče dogodke ter predstavitev rezultatov.