Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009D0716

Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

UL L 253, 25.9.2009, p. 8–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; razveljavil 32014R0258

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/716/oj

25.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/8


SKLEP št. 716/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sektor finančnih storitev je ključni element notranjega trga in je bistven za pravilno delovanje evropskega gospodarstva in globalno konkurenčnost. Zdrav in dinamičen finančni sektor zahteva stabilen okvir za urejanje in nadzor, ki lahko obvladuje potrebe vse večje povezanosti finančnih trgov v Skupnosti.

(2)

Zaradi krize na finančnih trgih, ki traja od leta 2007, se je vprašanje nadzora nad finančnimi institucijami ter računovodskim poročanjem in revizijo znašlo v središču politične agende Skupnosti, v skladu s katero je treba zagotoviti dobro delujoč skupni okvir za notranji trg.

(3)

V globalnem gospodarstvu je prav tako treba zbliževati standarde različnih jurisdikcij in razvijati mednarodne standarde v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet demokratičnega nadzora. Zato je pomembno, da se Skupnost vključi v postopek določanja mednarodnih standardov za finančne trge. Za zagotovitev, da se upoštevajo interesi Skupnosti ter da so splošni standardi visoke kakovosti in skladni s pravom Skupnosti, je bistveno, da so v postopkih določanja mednarodnih standardov ustrezno zastopani interesi Skupnosti.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (3) (uredba o MRS), bi morali mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) postati del prava Skupnosti, ki bi jih uporabljale družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Skupnosti, če MSRP izpolnjujejo merila iz navedene uredbe. MSRP imajo torej ključno vlogo pri delovanju notranjega trga, zato je v neposrednem interesu Skupnosti zagotoviti, da se v procesu izdelave in sprejetja MSRP oblikujejo standardi, ki so usklajeni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga.

(5)

MSRP izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), pripadajoče razlage pa Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (IFRIC), ki sta organa Fundacije odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF). Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja IASCF.

(6)

Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG) so leta 2001 ustanovile evropske organizacije, ki zastopajo izdajatelje, vlagatelje in računovodske poklice, ki so vključeni v postopek računovodskega poročanja. EFRAG v skladu z uredbo o MRS posreduje Komisiji mnenja, ali je računovodski standard, ki ga je izdala IASB, ali pojasnilo, ki ga je izdal IFRIC, v skladu s pravom Skupnosti. EFRAG se vedno bolj uporablja kot platforma za zagotavljanje v prihodnost usmerjenega tehničnega prispevka v zvezi z osnutki računovodskih standardov.

(7)

Ob upoštevanju ključne vloge EFRAG pri spodbujanju zakonodaje in politike na področju notranjega trga ter pri zastopanju evropskih interesov v postopku določanja standardov na mednarodni ravni mora Skupnost prispevati k financiranju EFRAG.

(8)

Na področju zakonsko predpisane revizije je Nadzorna skupina, mednarodna organizacija, odgovorna za spremljanje reforme upravljanja Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC), leta 2005 ustanovila Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB). Vloga PIOB je nadzor nad postopkom sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (MRS) in drugimi dejavnostmi v javnem interesu, ki jih izvaja IFAC. MRS se lahko sprejmejo za uporabo v Skupnosti, zlasti če so bili razviti na podlagi predpisanega postopka, javnega nadzora in preglednosti, kot je določeno v členu 26 Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (4).

(9)

Vključitev MRS v pravo Skupnosti in ključna vloga PIOB pri zagotavljanju skladnosti standardov z zahtevami Direktive 2006/43/ES pomeni, da je v neposrednem interesu Skupnosti zagotoviti, da se v procesu izdelave teh standardov oblikujejo in odobrijo standardi, ki so usklajeni s pravnim okvirom notranjega trga. Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja PIOB.

(10)

Zato je primerno, da se s programom Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: program) zagotovi možnost sofinanciranja dejavnosti EFRAG, IASCF in PIOB, ki v skladu s členom 162 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) uresničujejo cilje v splošnem evropskem interesu z načrtovanjem in sprejemanjem standardov ali nadzorom nad postopki določanja standardov na področju računovodskega poročanja in revizije.

(11)

Prav tako je primerno donacije dodeliti trem pravnim podpornim strukturam, katerih izključni cilj je zagotovitev upravne pomoči za Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2009/77/ES (6), Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2009/78/ES (7), ter Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2009/79/ES (8) (skupaj „odbori nadzornikov“), za izvajanje njihovih mandatov in projektov, ki zadevajo konvergenco nadzora, zlasti usposabljanje osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanje projektov informacijske tehnologije.

(12)

Finančna kriza je pokazala nujno potrebo po napredku na področju konvergence nadzora in sodelovanja. Zato je primerno, da Skupnost finančno podpre posebne ukrepe odborov nadzornikov, ki jih je treba izvesti za uresničitev takšnega napredka.

(13)

Enotno izvajanje in uporaba prava Skupnosti na področju finančnih storitev sta, kar zadeva nadzor, bistveni za odstranitev preostalih ovir za nemoteno delovanje notranjega trga. Nekateri od najbolj učinkovitih in primernih sredstev, s katerimi lahko odbori nadzornikov dosežejo odstranitev ovir, sta zagotovitev boljšega skupnega usposabljanja za osebje nacionalnih nadzornih organov in razvoj skupnih instrumentov informacijske tehnologije.

(14)

Organi, ki delujejo na področju nadzora, računovodstva in revizije, so zelo odvisni od financiranja in kljub njihovi pomembni vlogi v Skupnosti nobeden od predlaganih upravičencev iz programa ne prejema nobene finančne podpore iz proračuna Skupnosti, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost izpolnjevanja nalog, ki so odločilne za delovanje notranjega trga.

(15)

Sofinanciranje Skupnosti zagotavlja, da imajo upravičenci na voljo jasno, stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje ter lahko neodvisno in učinkovito izpolnjujejo svoje naloge v javnem interesu.

(16)

Zagotoviti bi bilo treba dovolj sredstev kot prispevek Skupnosti k delovanju odborov nadzornikov in določitvi mednarodnih računovodskih in revizijskih standardov, in zlasti za IASCF, vključno z EFRAG in PIOB.

(17)

Sredstva Skupnosti bi se morala zlasti v posebnem primeru IASCF izplačati samo, če se dejansko izvaja reforma upravljanja, ki jo je zahtevala Skupnost.

(18)

Pri posredovanju osnutkov letnih delovnih programov Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kot je določeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2008 (9) in v Sklepih Sveta z dne 14. maja 2008, bi morali odbori nadzornikov v te programe vključiti poglavje s seznamom dejavnosti, ki so bile financirane v okviru programa v letu posredovanja, in pri tem zlasti navesti zneske financiranja in rezultate financiranih dejavnosti ter opis dejavnosti, ki jih nameravajo odbori nadzornikov predlagati Komisiji za financiranje v okviru programa v naslednjem letu.

(19)

IASCF in EFRAG poleg spreminjanja svojih vzorcev financiranja zdaj izvajata reforme upravljanja, ki so z vidika finančne krize še bolj nujne, da bi njuna struktura in postopki omogočili neodvisno, učinkovito, pregledno in demokratično odgovorno izpolnjevanje nalog v javnem interesu. Pomen teh reform je bil poudarjen v poročilu skupine na visoki ravni o finančnem nadzoru, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière (Larosierova skupina), z dne 25. februarja 2009, v sporočilu Komisije za spomladanski Evropski svet z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ in na srečanju skupine G20 dne 2. aprila 2009. Te reforme bi morale začeti veljati, preden se začne izvajati sofinanciranje Skupnosti. V zvezi z IASCF, bi morale reforme med drugim vključevati izpolnitev pričakovanj, določenih v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2008 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja in vodenju Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASB) in Sklepih Sveta z dne 8. julija 2008, zlasti ustanovitev Nadzornega odbora z ustreznimi pooblastili in primerno sestavo, večjo preglednost in legitimnost pri določanju standardov in dnevnega reda IASCF, večjo učinkovitost Svetovalnega sveta za standarde in formalizacijo vloge ocen učinka kot dela predpisanega postopka IASB.

(20)

Upravičenci, ki izvajajo mednarodne dejavnosti v tretjih državah, kot sta PIOB in IASCF, ne bi smeli več biti upravičeni do sofinanciranja Skupnosti, če po prvih dveh letih sofinanciranja niso dosegli bistvenega napredka pri zagotavljanju, da nevtralni načini financiranja, vključno od udeležencev iz tretjih držav, predstavljajo večji del njihovega skupnega financiranja.

(21)

Direktiva 2006/43/ES določa, da države članice ustanovijo neodvisne nadzorne organe na področju revizije. Vendar je nedavni potek dogodkov na trgih izpostavil pomanjkljivosti na številnih področjih, vključno z revizijo. Da bi se izboljšala kakovost revizije v Evropski uniji, bi morala Komisija do 1. julija 2010 predložiti poročilo o krepitvi evropskega sodelovanja med nadzornimi organi revizijskih podjetij.

(22)

Finančna kriza bi lahko povzročila ustanovitev novih organov na ravni Skupnosti ali mednarodni ravni, katerih pristojnosti bi vključevale cilje Skupnosti, ki so podobni tistim, ki jih imajo upravičenci do programa.

(23)

Zato bi morala obstajati možnost, da se v program vključijo takšni novi organi kot dodatni upravičenci, če izpolnjujejo merila upravičenosti iz tega sklepa.

(24)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(25)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za izbiro novih upravičencev do programa in ustrezno spremembo Priloge. Ker sta ta ukrepa splošnega obsega in sta namenjena spreminjanju nebistvenih določb tega sklepa z njegovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, ju je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(26)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (11) (Finančna uredba) in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija še vedno neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(27)

Finančna kriza je pokazala, da je treba reformirati sisteme za urejanje in nadzor finančnega sektorja Evropske unije. V svojem sporočilu z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ je Komisija napovedala, da namerava predložiti potrebne zakonodajne predloge ob ustreznem upoštevanju sklepov, ki jih je predstavila Larosierova skupina. Evropski svet se je 19. in 20. marca 2009 dogovoril, da je treba izboljšati ureditev in nadzor finančnih institucij v Evropski uniji ter uporabiti poročilo Larosierove skupine kot podlago za nadaljnje ukrepe. Komisija bi morala čim prej, vendar najpozneje do 1. julija 2010, predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezne predloge.

(28)

Ta sklep bi moral zagotavljati možnost za sofinanciranje dejavnosti nekaterih organov, ki uresničujejo cilje v splošnem interesu Skupnosti v zvezi z vprašanji na ravni celotne Skupnosti, ki zadevajo finančne storitve glede načrtovanja in sprejemanja standardov ali nadzora nad postopki določanja standardov na področju računovodskega poročanja in revizije.

(29)

Financiranje Skupnosti se predlaga za ustrezno opredeljeno in omejeno število najpomembnejših organov na področju finančnih storitev. V sedanjem institucionalnem okviru bodo nove ureditve financiranja zagotovile stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim organom omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog v zvezi s Skupnostjo ali v javnem interesu Skupnosti. Finančna podpora se bo dodeljevala v skladu s pogoji iz Finančne uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(30)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi obsega in učinkov sklepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom subsidiarnosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Vzpostavi se program Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 za financiranje dejavnosti organov, ki prispevajo k doseganju političnih ciljev Skupnosti v zvezi s konvergenco nadzora in sodelovanjem na področju finančnih storitev ter v zvezi z računovodskim poročanjem in revizijo.

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilj programa je izboljšati pogoje delovanja notranjega trga s podpiranjem delovanja, dejavnosti ali ukrepov nekaterih organov na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije.

2.   Program zajema naslednje dejavnosti:

(a)

ki prispevajo k izvajanju politike Skupnosti, usmerjenih h konvergenci nadzora, zlasti z usposabljanjem osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanjem projektov informacijske tehnologije na področju finančnih storitev; in

(b)

za pripravo ali zagotavljanje prispevka k razvoju standardov, uporabo, ocenjevanje ali spremljanje standardov ali nadzor nad postopki določanja standardov, v podporo izvajanju politike Skupnosti na področju računovodskega poročanja in revizije.

3.   Izvajanje tega programa ne ogroža neodvisnost odborov nadzornikov iz Sklepov 2009/77/ES, 2009/78/ES in 2009/79/ES.

Člen 3

Dostop do programa

Upravičenec lahko pridobi sredstva Skupnosti na podlagi programa, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

je neprofitna pravna oseba, katere cilj je pospeševanje javnega interesa in doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, kot določa člen 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002; in

(b)

ob dodelitvi donacije ni v enem od položajev iz člena 93(1), člena 94 ali točke (a) člena 96(2) Finančne uredbe.

Člen 4

Upravičenci iz programa

1.   Upravičenci iz programa so navedeni v Prilogi.

2.   Upravičenci, ki izvajajo mednarodne dejavnosti v tretjih državah, na primer IASCF in PIOB, niso več upravičeni do finančne podpore iz programa, če po prvih dveh letih sofinanciranja niso dosegli bistvenega napredka pri zagotavljanju, da nevtralni načini financiranja, vključno od udeležencev iz tretjih držav, predstavljajo večji del njihovega skupnega financiranja.

Člen 5

Dodeljevanje donacij

1.   Komisija zagotovi financiranje na podlagi programa v obliki donacij ter šele ob prejemu ustreznega delovnega programa in ocene celotnega proračuna.

2.   Finančna sredstva Skupnosti se dodelijo v obliki donacij za poslovanje ali ukrepe, v primeru izpolnjevanja naslednjih pogojev:

(a)

upravičencem iz oddelka A Priloge je treba finančna sredstva Skupnosti dodeliti v obliki donacij za poslovanje; in

(b)

upravičenci iz oddelka B Priloge:

(i)

lahko izbirajo med donacijo za ukrepe in donacijo za poslovanje; in

(ii)

morajo Komisiji pri predložitvi svojih delovnih programov in ocenjenega skupnega proračuna v skladu z odstavkom 1 podati pisno izjavo, da njihova zahteva za financiranje ne ogroža neodvisnosti odborov nadzornikov, ki jim ti upravičenci nudijo upravno pomoč.

3.   Donacije za poslovanje se dodelijo samo za financiranje stroškov poslovanja in izdatkov upravičencev, vključno z obratovanjem njihovih tajništev in plačami za zaposlene.

Donacije za poslovanje se ob ponovni odobritvi ne znižajo samodejno.

4.   Donacije za ukrepe se dodelijo le za dejavnosti iz člena 6 in v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

njihov izključni cilj mora biti omogočiti upravičencem iz oddelka B Priloge, da nudijo upravno pomoč odborom nadzornikov pri razvoju in izvajanju projektov, opredeljenih v odločitvah o donacijah za ukrepe; in

(b)

naloge upravičencev iz oddelka B Priloge na področju upravne pomoči morajo biti natančno določene v njihovih statutih.

Naloge na področju upravne pomoči iz točke (b) so edini namen upravičencev iz oddelka B Priloge ter vključujejo izvajanje dejavnosti iz člena 6 za odbore nadzornikov.

5.   Komisija določi zneske in najvišji odstotek financiranja in te odločitve objavi.

Člen 6

Dejavnosti upravičencev, ki so upravičene do donacij za ukrepe

Brez poseganja v člen 2(3) in člena 3 in 5 so do donacij za ukrepe upravičene naslednje dejavnosti kot posebni projekti z razsežnostjo Skupnosti:

(a)

projekti informacijske tehnologije;

(b)

programi usposabljanja in sistemi začasne premestitve osebja nacionalnih nadzornih organov;

(c)

organizacija konferenc, seminarjev, usposabljanj in srečanj strokovnjakov;

(d)

priprava in izdaja publikacij, priprava in izvajanje drugih dejavnosti obveščanja;

(e)

izvajanje raziskav, pripravljanje študij; in

(f)

druge posebne podporne dejavnosti, ki so pomembne za zakonodajo Skupnosti ali politiko na področju računovodstva in revizije ali konvergence nadzora in sodelovanja.

Člen 7

Izbor novih upravičencev

1.   Komisija lahko izbere nove upravičence iz programa in ustrezno spremeni Prilogo. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb tega sklepa z njegovim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2).

2.   Da se organ kvalificira kot novi upravičenec, mora izpolnjevati merila iz člena 3 in vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

mora biti neposredni naslednik enega od upravičencev, naštetih v Prilogi;

(b)

mora izvajati dejavnosti, ki spodbujajo izvajanje politik Skupnosti, usmerjenih h konvergenci nadzora in sodelovanju na področju finančnih storitev; ali

(c)

mora biti neposredno vključen v postopek priprave ali zagotavljanja prispevka k razvoju mednarodnih standardov, uporabo, ocenjevanje ali spremljanje teh standardov ali nadzor nad postopki določanja standardov, kar spodbuja izvajanje politike Skupnosti na področju računovodskega poročanja in revizije.

3.   Če organ, ki ga je Komisija izbrala kot novega upravičenca:

(a)

izpolnjuje merilo iz točke (a) odstavka 2 tega člena, se mu lahko dodeli donacija njegovega predhodnika iz Priloge, če ta organ v primeru donacije za ukrepe izpolnjuje tudi merila za upravičene dejavnosti iz člena 6; ali

(b)

izpolnjuje merila za upravičene dejavnosti iz člena 6 in merila iz točke (b) ali (c) odstavka 2 tega člena, se mu lahko dodeli donacija za ukrepe.

Pod točko (b) tega odstavka najvišji znesek financiranja, ki je na voljo za donacijo za ukrepe, na letni ravni ne presega neporabljenih sredstev za donacije, dodeljene za posamezne ukrepe, ali donacije za poslovanje v skladu s členom 9.

Člen 8

Preglednost

Vsak upravičenec do financiranja iz programa na javno dostopnem mestu, kot je spletna stran, publikacija ali letno poročilo, navede, da je prejel finančna sredstva iz proračuna Evropske unije.

Člen 9

Finančne določbe

1.   Referenčna finančna sredstva za izvajanje tega sklepa v obdobju 2010–2013 so 38 700 000 EUR. V tem okviru znašajo odobritve za prevzem obveznosti do upravičencev iz oddelka B Priloge vsaj 13 500 000 EUR, obveznosti do IASCF ne znašajo več kot 12 750 000 EUR, obveznosti do EFRAG pa ne več kot 11 250 000 EUR.

2.   Proračunski organ vsako leto določi sredstva, dodeljena v skladu s tem sklepom, v mejah veljavnega finančnega okvira.

3.   Kadar Komisija proračunskemu organu prvič predloži zahtevo za odobritev v predhodnem predlogu proračuna v zvezi z IASCF, en mesec pred tako zahtevo Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o reformah upravljanja IASCF. Evropski parlament in Svet na ustrezen način ocenita to poročilo. Poročilo se osredotoči na strukture in procese upravljanja, vključno s sestavo in pooblastili nadzornega odbora, zlasti na njegovo sposobnost preglednega in učinkovitega izpolnjevanja nalog, ki so v javnem interesu. V poročilu je podrobno razložen tudi napredek v zvezi z načrti za uporabo MSRP v tretjih državah za njihove domače izdajatelje.

4.   Kadar Komisija proračunskemu organu prvič predloži zahtevo za odobritev v predhodnem predlogu proračuna v zvezi z letom, ki sledi prvima dvema letoma financiranja IASCF in PIOB, en mesec pred tako zahtevo predloži poročilo o tem, ali sta IASCF in PIOB dosegla bistven napredek pri zagotavljanju, da nevtralni način financiranja predstavlja večji del njunega skupnega financiranja, vključno s strani udeležencev iz tretjih držav. Poročilo na ustrezen način ocenita Evropski parlament in Svet, ob upoštevanju ali je bil dosežen bistven napredek pri nevtralnem financiranju, vključno s strani udeležencev iz tretjih držav.

Člen 10

Izvajanje

Komisija v skladu s postopki iz Finančne uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa.

Člen 11

Spremljanje

1.   Komisija zagotovi, da:

(a)

upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira na podlagi programa v okviru donacije za ukrepe, vsako leto predloži tehnično in finančno poročilo o napredku pri delu in po zaključku ukrepa tudi končno poročilo; in

(b)

upravičenec za kateri koli delovni program, ki se financira na podlagi programa v okviru donacije za poslovanje, vsako leto predloži poročilo o aktivnosti in finančno poročilo o izvajanju delovnega programa in končno poročilo po koncu obdobja upravičenosti do finančnih sredstev Skupnosti.

Komisija določi obliko in vsebino poročil iz točk (a) in (b).

2.   Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službo na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 279(1) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije izvedejo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, ki se financirajo v okviru programa in v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12). Kadar je potrebno, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvede preiskave, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

3.   Komisija zagotovi, da pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti), vključno z OLAF, in revizije Računskega sodišča po potrebi na kraju samem.

4.   Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezno pravico do dostopa, še posebej do prostorov upravičenca in vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki je potreben za opravljanje takih revizij.

5.   Računsko sodišče in OLAF imata enake pravice kot Komisija, še posebej pravico do dostopa.

6.   Upravičenec do donacije za poslovanje ali ukrepe hrani vso dodatno dokumentacijo in jo da na voljo Komisiji, vključno z revidiranimi računovodskimi izkazi glede odhodkov v letu prejema donacije za obdobje pet let po zadnjem plačilu. Upravičenci do takšne donacije zagotovijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.

7.   Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodijo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne podpore in časovni razpored plačil.

8.   Komisija zagotovi, da se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za preverbo, da se financirani ukrepi izvajajo pravilno ter v skladu s tem sklepom in Finančno uredbo.

Člen 12

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da so med izvajanjem dejavnosti, financiranih iz programa, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, podkupovanju in ostalim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitega nadzora in izterjavo nezakonito izplačanih zneskov ter ob ugotovljenih nepravilnostih z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (14), Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

2.   Za dejavnosti Skupnosti, financirane na podlagi tega programa, pojem nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na splošni proračun Evropske unije ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo Skupnosti, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki.

3.   Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo s tem sklepom, posamezno odločbo ali pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto projekta ali pogoji za njegovo izvajanje.

4.   Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne podpore, upravičenec v določenem roku Komisiji posreduje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno podporo in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5.   Komisija zagotovi, da se vsako neupravičeno izplačano plačilo vrne. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 13

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 14

Ocenjevanje

1.   Komisija najpozneje šest mesecev pred koncem programa predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uresničevanju ciljev programa. Poročilo med drugim temelji na letnih poročilih iz člena 11(1).

V tem poročilu se ocenijo vsaj splošna ustreznost in skladnost programa, učinkovitost njegovega izvajanja ter splošna učinkovitost različnih ukrepov in učinkovitost posameznih ukrepov v smislu uresničevanja ciljev iz člena 2.

Poročilo se v vednost predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.   Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbo odločita, ali se program nadaljuje po 31. decembru 2013.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju pristojnosti, določenih v Pogodbi, čim prej, vendar najpozneje do 1. julija 2010, predloži poročilo o nujnosti nadaljnjih reform finančnega nadzornega sistema in predstavi potrebne zakonodajne predloge, če je to primerno.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predhodnim osnutkom proračuna za leto 2011 predloži poročilo o možnih prilagoditvah skupnih finančnih sredstev v zvezi z odobritvami za prevzem obveznosti upravičencem iz oddelka B Priloge.

5.   Komisija do 1. julija 2010 predloži poročilo o krepitvi sodelovanja med nadzornimi organi revizijskih podjetij na evropski ravni.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM


(1)  Mnenje z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(3)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(5)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(6)  UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

(7)  UL L 25, 29.1.2009, str. 23.

(8)  UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

(9)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamflussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (še ni objavljena v Uradnem listu).

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(11)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(12)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(13)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(14)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.


PRILOGA

Upravičenci iz tega sklepa so:

Oddelek A

Upravičenci na področju računovodskega poročanja:

Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG);

Fundacija odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF).

Upravičenci na področju revizije:

Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB).

Oddelek B

Organi, katerih cilj je zagotavljanje upravne pomoči za Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih bančnih nadzornikov in Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine:

v primeru Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), CEBS Secretariat Limited, ki je družba z omejenim jamstvom brez delniškega kapitala, sedež katere je v Londonu in ki je registrirana pri Companies House pod številko 5161108,

v primeru Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CERS) francoska neprofitna organizacija (association loi 1901), sedež katere je v Parizu in ki je registrirana pri préfecture de police pod številko 441545308,

v primeru Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) nemška neprofitna organizacija (eingetragener Verein (e.V.)), sedež katere je v Frankfurtu in ki je registrirana pri Amtsgericht Frankfurt am Main pod številko VR 12777.


Top