18.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/81

(1)

Svet je 26. junija 1997 sprejel program EU za preprečevanje in zatiranje nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem, s čimer so se EU in države članice zavezale, da bodo skupaj ukrepale ter pomagale drugim državam pri preprečevanju in zatiranju nedovoljene trgovine z orožjem.

(2)

Svet je 8. junija 1998 sprejel Kodeks ravnanja Evropske unije pri izvozu orožja, ki določa osem meril za izvoz konvencionalnega orožja, uvaja mehanizem za obveščanje in posvetovanje o zavrnitvah ter opisuje postopek za zagotovitev preglednosti, ki predvideva objavo letnih poročil EU o izvozu orožja. Od sprejetja kodeksa se je znatno povečala usklajenost nacionalnih politik nadzora nad izvozom orožja, načela in merila iz kodeksa pa je uradno prevzelo več tretjih držav.

(3)

V operativni določbi 11 Kodeksa ravnanja Evropske unije pri izvozu orožja je zapisano, da si bodo države članice po najboljših močeh prizadevale, da bi druge države izvoznice orožja sprejele načela kodeksa.

(4)

V evropski varnostni strategiji, ki so jo predsedniki držav in vlad sprejeli 12. decembra 2003, je navedenih pet glavnih problemov, s katerimi se EU spopada v obdobju po koncu hladne vojne: terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, odpovedovanje držav in organizirani kriminal. Pri štirih od teh petih problemov so posledice nenadzorovanega prometa s konvencionalnim orožjem osrednjega pomena. Nenadzorovan promet z orožjem resnično prispeva k stopnjevanju terorizma in organiziranega kriminala ter je poglavitni dejavnik pri nastanku in širjenju konfliktov ter razpadu državnih struktur. V strategiji je poudarjen tudi pomen nadzora nad izvozom orožja za zajezitev njegovega širjenja.

(5)

Cilj mednarodnega instrumenta, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 8. decembra 2005, je večja učinkovitost in dopolnitev veljavnih dvostranskih, regionalnih in mednarodnih sporazumov, da bi preprečili, zatrli in odpravili vse oblike nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem.

(6)

V strategiji EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju 15. in 16. decembra 2005, je določeno, da bi se morala EU na regionalni in mednarodni ravni zavzeti za strožji nadzor nad izvozom in za spodbujanje uveljavljanje meril iz kodeksa ravnanja pri izvozu orožja, med drugim tako, da bi tretjim državam pomagala pri oblikovanju nacionalne zakonodaje na tem področju in spodbujala ukrepe za večjo preglednost.

(7)

Generalna skupščina Združenih narodov je 6. decembra 2006 sprejela resolucijo 61/89 z naslovom „Za sporazum o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja“, ki so jo podprle vse države članice Evropske unije; Svet je decembra 2006 ter junija in decembra 2007 sprejel sklepe, v katerih poudarja, da morajo biti EU in države članice dejavne ter sodelovati z drugimi državami in regionalnimi organizacijami v procesu, ki poteka pod okriljem Združenih narodov, da bi določili skupne mednarodne standarde za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja, kar bi bil velik premik v boju proti nezaželenemu in neodgovornemu širjenju konvencionalnega orožja, ki ogroža mir, varnost, razvoj in dosledno spoštovanje človekovih pravic.

(8)

V akcijskih načrtih, o katerih so se dogovorile EU in partnerske države v okviru evropske sosedske politike, je izrecno omenjen bodisi Kodeks ravnanja EU pri izvozu orožja bodisi razvoj učinkovitih nacionalnih mehanizmov za nadzor nad izvozom –

—

evropske varnostne strategije,

—

strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva in trgovini z njim,

—

operativne določbe 11 iz evropskega kodeksa ravnanja pri izvozu orožja,

—

programa EU za preprečevanje in zatiranje nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem,

—

mednarodnega instrumenta, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja,

—

akcijskih načrtov v okviru evropske sosedske politike in sklepov Sveta o mednarodnem sporazumu o trgovini z orožjem

(a)

uveljaviti merila in načela iz Kodeksa ravnanja EU pri izvozu orožja v tretjih državah,

(b)

pomagati tretjim državam pri pripravi in izvajanju zakonodaje, ki bo omogočila učinkovit nadzor nad izvozom orožja,

(c)

pomagati državam pri usposabljanju uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, da bi zagotovili ustrezno izvajanje in uveljavljanje nadzora nad izvozom orožja,

(d)

pomagati državam pri pripravi nacionalnih poročil o izvozu orožja in uveljavljanju drugih oblik spremljanja, da bi zagotovili večjo preglednost in odgovornost pri izvozu orožja,

(e)

spodbuditi tretje države, da bi podprle proces pod okriljem Združenih narodov za sprejetje pravno zavezujoče mednarodne pogodbe o določitvi skupnih standardov za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem, in jih podpirati, tako da bi bile te države sposobne spoštovati take skupne standarde.

—

Centru za evropsko prihodnost, ki deluje pod okriljem Ministrstva Republike Slovenije za zunanje zadeve, v zvezi s projekti za Zahodni Balkan in Turčijo,

—

Ministrstvu Francoske republike za zunanje in evropske zadeve v zvezi s projekti za severnoafriške in sredozemske države,

—

Ministrstvu Češke republike za zunanje zadeve v zvezi s projekti za države Zahodnega Balkana in Ukrajino,

—

Nacionalnemu inšpektoratu za strateške proizvode, ki deluje pod okriljem Ministrstva Kraljevine Švedske za zunanje zadeve v zvezi s projekti za Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo in Moldavijo.