18.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/33

(1)

Svet je januarja 2002 z Uredbo (ES) št. 92/2002 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve od 7,81 EUR do 16,84 EUR na tono za uvoz sečnine, v vodni raztopini ali ne, s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine. Z isto uredbo so bile uvedene tudi dokončne protidampinške dajatve od 6,18 EUR do 21,43 EUR na tono za uvoz sečnine s poreklom iz Estonije, Litve, Bolgarije in Romunije. Dajatve so bile 1. maja 2004 (za Estonijo in Litvo) in 1. januarja 2007 (za Bolgarijo in Romunijo) avtomatično razveljavljene, in sicer ob vstopu teh držav v Skupnost.

(2)

Komisija je aprila 2006 objavila obvestilo o bližnjem izteku veljavnosti obstoječih ukrepov (3). Komisija je 17. oktobra 2006 prejela zahtevo za pregled zaradi izteka teh ukrepov skladno s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

To zahtevo je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje sečnine v Skupnosti.

(4)

Vložnik je navedel in predložil zadostne dokaze prima facie o tem, da bo iztek ukrepov v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine (v nadaljevanju „zadevne države“) verjetno privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode za industrijo Skupnosti.

(5)

Ker je po posvetovanju s svetovalnim odborom Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, je v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o njegovem začetku (4).

(6)

Komisija je maja 2006 začela pregled (5) dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 901/2001 (6) za uvoz sečnine s poreklom iz Rusije v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe. Po tem pregledu je Svet z Uredbo (ES) št. 907/2007 (7) razveljavil protidampinške dajatve za uvoz sečnine s poreklom iz Rusije. Sklenjeno je bilo, da ni nadaljevanja znatne škode za industrijo Skupnosti in da brez ukrepov ni verjetnosti ponovnega pojava škode zanjo.

(7)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je potekala od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od leta 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Belorusiji, na Hrvaškem, v Libiji in Ukrajini (v nadaljevanju „zadevni izvozniki“), uvoznike, trgovce, uporabnike in njihova združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlade držav izvoznic.

(9)

Komisija je poslala vprašalnike vsem tem strankam in vsem, ki so se prijavili v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

(10)

Komisija je dala vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(12)

Glede na zelo veliko število proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov v Skupnosti in proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini je bilo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, so se morale zadevne stranke v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe javiti Komisiji v 15 dneh po začetku preiskave in ji posredovati informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(13)

Uvozniki v Skupnost so ponudili zelo malo sodelovanja, saj je pripravljenost za sodelovanje izrazil le en uvoznik. Zato je bilo sklenjeno, da v zvezi z uvozniki vzorčenje ni potrebno.

(14)

Dvanajst proizvajalcev Skupnosti je pravilno izpolnilo obrazec za vzorčenje in se uradno strinjalo, da bodo še naprej sodelovali v preiskavi. Štiri od teh dvanajstih družb, za katere se je ugotovilo, da predstavljajo industrijo Skupnosti glede na obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, so bile izbrane v vzorec. Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti so med OPP predstavljali približno 60 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti, dvanajst zgoraj navedenih proizvajalcev Skupnosti pa približno 80 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ta vzorec je predstavljal največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, ki ju je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(15)

Štirje ukrajinski proizvajalci izvozniki so obrazec za vzorčenje pravilno izpolnili v roku in se uradno strinjali, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Ti štirje proizvajalci izvozniki so predstavljali skoraj 100 % skupnega ukrajinskega izvoza v Skupnost med OPP. Zaradi majhnega števila sodelujočih družb v Ukrajini je bilo odločeno, da se vzorčenje ne bo uporabilo, vse družbe pa so bile pozvane k predložitvi vprašalnika.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so predložili štirje proizvajalci Skupnosti, en uvoznik, dva uporabnika ter štirje ukrajinski proizvajalci izvozniki in po eden iz Belorusije, Hrvaške in Libije. Poleg tega je svoje pripombe predložilo več uvoznikov in uporabnikov ter njihovih združenj, ne da bi izpolnili vprašalnik.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, tj. sečnina, ki je trenutno uvrščena pod oznaki KN 3102 10 10 in 3102 10 90 („zadevni izdelek“), s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine.

(19)

Sečnina se običajno izdeluje iz amoniaka, ki se pridobiva iz zemeljskega plina. Lahko je v trdni ali tekoči obliki. Sečnina v trdni obliki se lahko uporablja za kmetijske ali industrijske namene. Sečnina za kmetijske namene se lahko uporablja kot gnojilo, ki se raztrese po zemlji, ali kot dodatek v krmi za živali. Sečnina za industrijske namene je surovina za nekatera lepila in plastiko. Sečnina v tekoči obliki se lahko uporablja kot gnojilo in tudi za industrijske namene. Čeprav je lahko sečnina, kot je navedeno zgoraj, različnih vrst, so njihove kemijske lastnosti v bistvu iste in se lahko za sedanji postopek štejejo kot en sam izdelek.

(20)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da imajo izdelki, ki jih proizvedejo in izvozijo proizvajalci izvozniki v Belorusiji, na Hrvaškem, v Libiji in Ukrajini, izdelki, proizvedeni in prodajani na domačem trgu teh držav, ter izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter v glavnem enako uporabo. Torej veljajo v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(21)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovnega pojava škode so spodaj navedeni le glavni argumenti v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga.

(22)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je damping obstajal med OPP in ali je v tem primeru verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga.

(23)

Pri treh državah izvoznicah s statusom tržnega gospodarstva, in sicer Hrvaški, Libiji in Ukrajini, je bila normalna vrednost določena v skladu s členi 2(1) do (3) osnovne uredbe. Pri Belorusiji je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členi 2(5), 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila za edinega hrvaškega proizvajalca izvoznika stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Hrvaška je v Skupnost med OPP izvozila več kot 200 000 ton sečnine, kar predstavlja 2,3 % trga Skupnosti. V zvezi z edinim znanim in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom je bilo ugotovljeno, da je med OPP v Skupnost izvažal po znatno dampinških cenah. Ugotovljena stopnja dampinga je presegala 20 %.

(26)

V zvezi s tem, ali so stroški plina, ki je glavna surovina pri proizvodnji sečnine, razumno prikazani v računovodskih evidencah proizvajalca izvoznika, je obstajal precejšen dvom. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je plin dobavljen pod posebnimi pogoji, na katere vpliva dejstvo, da je večinska lastnica proizvajalca izvoznika in dobavitelja plina država Hrvaška in da so bile cene plina neobičajno nizke. Ker na hrvaškem domačem trgu ni neizkrivljenih cen plina, bi bilo treba cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe določiti na „kateri koli drugi ustrezni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov“. Ker je večina plina, uporabljenega pri proizvodnji zadevnega izdelka, ruskega porekla, je mogoče prilagojeno ceno osnovati na povprečni ceni ruskega plina, ki se izvaža na nemško/češki meji (Waidhaus), in neto stroških prevoza. Waidhaus je glavno vozlišče za izvoz ruskega plina v EU. To bi stopnjo dampinga znatno zvišalo. Glede na dejstvo, da damping obstaja brez te prilagoditve, ter glede na spodnje sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode ta zadeva ni bila več obravnavana.

(27)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (29), (38) in (45), so bile količine, izvožene iz ostalih treh zadevnih držav izvoznic, tako majhne, da je obstajalo mnenje, da izvozne cene, povezane z njimi, ne bi bile dovolj zanesljive, posamezno, za ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem dampinga.

(28)

Ker Belorusija ne velja za državo s tržnim gospodarstvom, je bila normalna vrednost določena na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalca v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V obvestilu o začetku so bile kot primerna primerljiva država določene ZDA, saj so bile uporabljene že v prvotni preiskavi. V zvezi s tem nobena zainteresirana stran ni podala pripomb. Proizvajalec ZDA, ki je sodeloval že v prvotni preiskavi, je predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil uporabljen za določitev normalne vrednosti.

(29)

Edini znani beloruski proizvajalec je predložil svoj izpolnjen vprašalnik. Belorusija je izvozila okoli 25 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,3-odstoten delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Belorusijo osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(30)

Analizirana je bila izvozna politika Belorusije do vseh tretjih držav. Izvozi v vse dele sveta so bili izvedeni po cenah, ki so bile stalno nižje od normalne vrednosti, ugotovljene na primerljivem trgu, kar kaže na to, da so bile cene za druge izvozne trge dampinške.

(31)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile beloruske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(32)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od cen za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(33)

Ob upoštevanju zgornjih dejstev in premislekov obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je bilo ugotovljeno, da je izvoz v Skupnost dampinški. Analizirana je bila izvozna politika Hrvaške do vseh tretjih držav. Izvoz v vse dele sveta je potekal po cenah, ki so bile nižje od normalne vrednosti, kar kaže na to, da je damping potekal celo v odsotnosti zgoraj omenjene prilagoditve.

(35)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile hrvaške izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(36)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od cen zaračunanih za izvoz za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(37)

Zato obstajajo znaki, ki kažejo na to, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(38)

Edini znani proizvajalec izvoznik je predložil vprašalnik, ki je bil nepopoln. Ker proizvajalec ni predložil nekaj manjkajočih informacij, se je bilo treba zateči k členu 18 osnovne uredbe, kjer je bilo to primerno. Razpoložljive informacije so pokazale, da je Libija med OPP v Skupnost izvozila okoli 70 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,8-odstotni tržni delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Libijo osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga. Analiza v zvezi z dampingom in verjetnostjo ponovitve dampinga je bila izvedena na podlagi razpoložljivih informacij.

(39)

Ker ni bilo podatkov o reprezentativni domači prodaji na libijskem trgu, je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla in razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V tem primeru je bila kot primerna ugotovljena stopnja dobička v višini 8 %.

(40)

Analiza vprašalnika, ki ga je izpolnila sodelujoča družba v Libiji, je pokazala, da je bila glavna dejavnost družbe izvoz na trge tretjih držav. Med OPP je bilo na tretje trge izvoženih okoli 570 000 ton, torej več kot osemkrat več kot na trg Skupnosti. Primerjava izvoznih cen, zaračunanih za ta izvoz, in normalne vrednosti, določene na zgoraj opisani način, je pokazala znatno raven dampinga.

(41)

V zvezi s tem, ali so stroški plina, ki je glavna surovina pri proizvodnji sečnine, razumno prikazani v računovodskih evidencah proizvajalca izvoznika, je obstajal precejšen dvom. Iz razpoložljivih informacij sledi, da je plin dobavljen pod posebnimi pogoji, na katere vpliva dejstvo, da je večinska lastnica proizvajalca izvoznika in dobavitelja plina država Libija in da so bile cene plina neobičajno nizke. Prilagoditev bi stopnjo dampinga znatno zvišala. Glede na dejstvo, da damping obstaja brez te prilagoditve, in glede na spodnje sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode je bilo ugotovljeno, da takšne prilagoditve ni treba uporabiti, četudi je upravičena.

(42)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile libijske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(43)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od izvoznih cen za skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(44)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(45)

Pri preiskavi so sodelovali štirje proizvajalci. Le dva izmed njih sta med OPP izvažala v Skupnost. Ukrajina je izvozila le okoli 20 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,2-odstoten delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Ukrajino osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(46)

V zvezi s stroški plina je bilo ugotovljeno, da Ukrajina večino plina, porabljenega pri proizvodnji sečnine, uvozi iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da Ukrajina zemeljski plin iz Rusije uvozi po cenah, ki so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Preiskava je pokazala, da je cena ruskega plina, izvoženega v Evropsko skupnost, približno dvakrat višja od domače cene plina v Ukrajini. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški plina, ki jih je imel vložnik, prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji („Waidhaus“) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(47)

Prilagoditev je privedla do domačih cen, ki so nižje od stroška za tri udeležene družbe, zato so bili kot normalna vrednost uporabljeni stroški proizvodnje in primerna stopnja dobička v višini 8 %. Za četrto družbo so bile v ta namen uporabljene ustrezno prilagojene domače cene.

(48)

Nato je bila analizirana izvozna politika ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov do vseh tretjih držav. Izvoz v vse dele sveta je potekal po cenah, ki so bile stalno znatno nižje od določene normalne vrednosti.

(49)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile ukrajinske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge, primerljive s cenami za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav. Ob upoštevanju zgornjih dejstev in premislekov obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(50)

Glede na informacije v dokumentih je imela Belorusija med OPP prostih zmogljivosti za okoli 150 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 225 000 ton.

(51)

Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini beloruski izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(52)

Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali celo višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(53)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(54)

Glede na informacije v dokumentih je imela Hrvaška med OPP prostih zmogljivosti za okoli 120 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 60 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini hrvaški izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(55)

Vendar pa protidampinški ukrepi Hrvaški niso preprečili izvoza velikih količin v Skupnost. Ni znakov, ki bi kazali na obstoj ovir za izvoz nadaljnjih količin v Skupnost. Glede na to ni verjetno, da bi znatni dodaten izvoz v Skupnost potekal prek sprostitve takšnih zmogljivosti. Poleg tega pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali nekoliko višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost.

(56)

Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku je bilo ugotovljeno, da se uporaba večjega dela prostih hrvaških zmogljivosti za dodaten izvoz v Skupnost ne pričakuje, glede na sedanje ravni izvoza pa bo obseg izvoza po pričakovanjih ostal nad ravnjo de minimis.

(57)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(58)

Glede na razpoložljive informacije je imela Libija med OPP prostih zmogljivosti za največ okoli 140 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 570 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini libijski izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(59)

Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v druge tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali celo višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(60)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(61)

Glede na informacije v dokumentih je imela Ukrajina med OPP prostih zmogljivosti za največ okoli 375 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 3 500 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Ukrajinski izvozniki imajo v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini. Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(62)

V zvezi z možno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost pa so vložniki navedli, da bi napovedana povečana zmogljivost v drugih regijah (zlasti na Bližnjem vzhodu) ukrajinski izvoz nadomestila predvsem v Aziji in pa tudi v Afriki in Latinski Ameriki, in sicer v količini več kot 3 000 000 ton, ki bi nato bile preusmerjene v Skupnost. Vendar pa na podlagi informacij v dokumentih ni mogoče skleniti, da bi do takšnega premika prišlo, med drugim tudi zato, ker bi povečana globalna potrošnja dodatne količine, če bi te prišle na trg, razgrabila. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi do povečanih zmogljivosti prišlo v daljšem obdobju od tistega, ki ga navaja vložnik. Če povzamemo, ni mogoče potrditi, da bodo večje dodatne količine v bližnji prihodnosti res preusmerjene na trg Skupnosti, če se ukrepi iztečejo.

(63)

Na podlagi zgoraj navedene analize se sklene, da se pri razveljavitvi ukrepov damping znatnih količin sečnine v primeru Hrvaške verjetno ne bo nadaljeval in se tudi v primeru drugih treh zadevnih držav verjetno ne bo ponovil.

(64)

V Skupnosti podobni izdelek proizvaja šestnajst proizvajalcev, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Osem od njih jih spada med proizvajalce Skupnosti od razširitve EU maja 2004.

(65)

Izmed 16 proizvajalcev Skupnosti jih je dvanajst privolilo v sodelovanje pri preiskavi, trije pa so poslali zahtevane informacije za namen vzorčenja, niso pa ponudili nadaljnjega sodelovanja. Noben proizvajalec Skupnosti ni nasprotoval zahtevku za pregled.

(66)

V skladu s tem je v sodelovanje privolilo naslednjih 12 proizvajalcev:

(67)

Ker je teh 12 proizvajalcev Skupnosti med OPP predstavljalo 80 % celotne proizvodnje Skupnosti, se šteje, da zgoraj navedenih 12 proizvajalcev Skupnosti predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Štirje nesodelujoči proizvajalci Skupnosti bodo imenovani „ostali proizvajalci Skupnosti“.

(68)

Kot je navedeno zgoraj, je bil izbran vzorec štirih družb. Sodelovali so vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ki so v rokih poslali izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je ostalih osem sodelujočih proizvajalcev pravočasno predložilo nekatere splošne podatke za analizo škode.

(69)

Dejanska potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje ostalih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU. Ob upoštevanju širitve EU leta 2004 in zaradi jasnosti ter doslednosti analize je bila potrošnja določena na podlagi trga EU-25 v celotnem obravnavanem obdobju. Ker se je preiskava začela, preden sta k EU pristopili Bolgarija in Romunija, je analiza omejena na stanje EU-25.

(70)

Med letoma 2002 in 2003 se je potrošnja Skupnosti povečala za 3 % in ostala nespremenjena vse do OPP.

(71)

V zvezi z Belorusijo, Hrvaško, Libijo in Ukrajino so se obseg uvoza, tržni deleži in povprečne cene spreminjali, kot je navedeno spodaj. Podatki temeljijo na statističnih podatkih Eurostata.

(72)

V zvezi z Belorusijo se je obseg uvoza med letoma 2002 in 2003 nekoliko povečal, nato pa se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal (– 81 % v celotnem obdobju). Podobno se je tržni delež Belorusije med 2002 in 2003 nekoliko povečal, nato pa je nenehno upadal in v OPP znašal 0,3 %. Obseg je bil od leta 2004 de minimis. Cene so se med obravnavanim obdobjem povečale s 107 EUR na 190 EUR za tono.

(73)

V zvezi z Ukrajino so bile ravni uvoza stalno pod pragom de minimis, uvozne cene pa so se med letom 2002 in OPP zvišale za 65 %.

(74)

Hrvaški uvoz je bil med celotnim obdobjem precej stabilen, in sicer je imel okoli 2-odstotni delež na trgu Skupnosti, uvozne cene pa so se zvišale za 48 %.

(75)

Uvoz iz Libije se je leta 2003 povečal, nato pa je do konca OPP stalno upadal. V celotnem obdobju se je uvoz zmanjšal za 49 %, tržni delež pa je z 1,6 % v letu 2002 padel na 0,8 % v OPP. Tako kot pri drugih zadevnih državah so se zvišale tudi libijske uvozne cene, in sicer za 77 % med 2002 in OPP.

(76)

Razvoj cene teh štirih držav je sorazmerno višji oziroma primerljiv z zvišanjem prodajnih cen industrije Skupnosti.

(77)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP za Hrvaško so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika na Hrvaškem, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Primerjava je pokazala, da je uvoz cene industrije Skupnosti nelojalno znižal za 4,7 %. Vendar pa so bile te cene podobne neškodljivi ceni, določeni za industrijo Skupnosti.

(78)

Ob upoštevanju dejstva, da so bili tržni deleži treh izmed štirih zadevnih držav pod ravnjo de minimis, skupinsko ali posamezno, obstaja mnenje, da njihov izvoz v Skupnost ni povzročil škode in da zato stopnje nelojalno znižanih cen niso pomembne kot del analize nadaljevanja škode.

(79)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Tudi naslednji trendi količin in cen temeljijo na podatkih Eurostata.

(80)

Treba je navesti, da se je celoten uvoz iz tretjih držav med obdobjem povečal za 4,4 %. To je predvsem posledica večjega uvoza iz Rusije (9,4 %), ki je daleč največja izvoznica. Navesti je treba tudi, da so za uvoz iz Rusije v celotnem obdobju veljali ukrepi v obliki minimalne uvozne cene (MIP), ki so bili razveljavljeni z Uredbo (ES) št. 907/2007 (glej uvodno izjavo (6) in prejšnje). Med letom 2002 in OPP se je uvoz iz Egipta povečal za 7,7 %, uvoz iz drugih tretjih držav pa se je zmanjšal za enak delež. Romuniji je pripadlo več kot 40 % tega uvoza. V zvezi z izvoznimi cenami pa so vse omenjene države v Skupnost izvažale po cenah, ki med OPP niso nelojalno nižale cen industrije Skupnosti in/ali presegajo neškodljivo ceno industrije Skupnosti.

(81)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(82)

Za večino sodelujočih proizvajalcev industrije Skupnosti je bilo ugotovljeno, da uporabljajo podobni izdelek za nadaljnjo predelavo v mešana ali sintetična gnojila, torej v dušikova gnojila, ki se jim v postopku na koncu proizvodne verige poleg dušika primešajo druge snovi, kot sta vodotopni fosfor in/ali vodotopni kalij.

(83)

Takšne notranje transakcije proizvodnje sečnine ne vstopajo na odprti trg in torej uvozu zadevnega izdelka ne konkurirajo. Preiskava je pokazala, da ta lastna poraba predstavlja stabilen delež v višini okoli 20 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti. Zato obstaja mnenje, da ne more znatno vplivati na škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(84)

Kadar je bilo v skladu z ustaljeno prakso uporabljeno vzorčenje, je bila izvedena analiza nekaterih kazalnikov škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, produktivnost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto („IS“ v razpredelnicah), medtem ko so bili tisti kazalniki škode, ki so povezani s poslovanjem posameznih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („VP“ v razpredelnicah).

(85)

Proizvodnja industrije Skupnosti, vključno s količinami, namenjenimi lastni porabi, je med letom 2002 in OPP ostala skoraj nespremenjena: leta 2003 se je povečala za 5 %, leta 2004 pa se je zmanjšala za 5 %. Leta 2005 in med OPP je bila zabeležena dvo- oziroma enoodstotna rast, kar je pomenilo 4,45 milijona ton.

(86)

Proizvodna zmogljivost se je med 2002 in OPP nekoliko povečala (5 %). Zaradi stabilnega obsega proizvodnje se je posledična izkoriščenost zmogljivosti nekoliko zmanjšala, s 84 % v letu 2002 na 81 % med OPP. Vendar pa lahko na izkoriščenost zmogljivosti za to vrsto proizvodnje in industrije vpliva proizvodnja drugih izdelkov, ki jih je mogoče proizvajati z enako proizvodno opremo, zato je kot kazalnik škode manj pomembna.

(87)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti je bila med 2002 in 2004 precej stabilna, nato pa se je močno povečala (za 24 % leta 2005 in za nadaljnjih 13 % konec OPP). Ker pa se sečnina za lastno uporabo hrani z izdelkom, ki se prodaja na odprtem trgu, se raven zalog šteje za manj pomemben kazalnih škode. Treba je tudi navesti, da konec OPP sovpada z začetkom sezonske prodaje.

(88)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP nekoliko zmanjšala, in sicer za 3 %.

(89)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med 2002 in OPP prav tako nekoliko zmanjšal, in sicer s 36,5 % na 34,3 %.

(90)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju na stabilnem trgu izgubila majhen del svojega tržnega deleža. Tržni delež, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, ni prevzel uvoza iz štirih zadevnih držav, ki so med 2002 in OPP zabeležile zmanjšanje svojega tržnega deleža s 5,8 % na 4,4 %.

(91)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med 2002 in OPP zmanjšala za 6 %, proizvodnja pa se je nekoliko povečala, s čimer se kaže skrb industrije Skupnosti za nenehno večanje produktivnosti in konkurenčnosti.

(92)

Produktivnost industrije Skupnosti, izražena kot donos zaposlenega na leto, se je med 2002 in 2003 povečala za 6 % in do OPP ostala nespremenjena, kar kaže združen pozitivni vpliv zmanjšanja zaposlenosti in povečanja proizvodnje industrije Skupnosti.

(93)

V zvezi z vplivom v OPP ugotovljene dejanske višine stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju, da: (i) je bil obseg uvoza iz Belorusije, Ukrajine, Hrvaške in Libije pod ravnjo de minimis, (ii) je bil uvoz iz Hrvaške stabilen, po cenah, ki so se zvišale v skladu s prodajnimi cenami EU, in (iii) splošno finančno stanje industrije Skupnosti je bilo zelo pozitivno, se šteje, da ta vpliv ni znaten, kot kazalnik pa je nepomemben.

(94)

Zgoraj in spodaj proučeni kazalniki jasno kažejo znatno izboljšanje gospodarskega in finančnega stanja industrije Skupnosti.

(95)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so se od 2004 do OPP znatno zvišale, s čimer odražajo dosledno in stalno višanje stroškov surovine in prevladujoče ugodne razmere na mednarodnem trgu sečnine v istem obdobju.

(96)

Med letom 2002 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 13 %, kot je prikazano v spodnji razpredelnici. Zaradi stopnje inflacije in splošno manjše zaposlenosti se to zvišanje plač šteje za zmerno.

(97)

Letne naložbe za podobni izdelek štirih vzorčenih proizvajalcev so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno, tj. kljub občasnim nihanjem so se povečale za 74 %. Te naložbe so se predvsem nanašale na posodobitev strojev in okoljske zahteve. To potrjuje prizadevanja industrije Skupnosti za nenehno izboljševanje produktivnosti in konkurenčnosti. Rezultati so očitni pri razvoju produktivnosti, ki se je v istem obdobju znatno povečala (glej zgornjo uvodno izjavo (92)).

(98)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev kaže na dobro izboljšanje med letoma 2002 in 2005, ko je dobičkonosnost dosegla več kot 19 % prodajne vrednosti. Stalno višanje cene plina, ki se je pričelo 2006, je prineslo 10,7-odstotni rezultat med OPP. Ob upoštevanju tega je treba opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi določena 8-odstotna stopnja dobička, ki je lahko dosežena brez škodljivega dampinga. Donosnost posamezne naložbe (ROI), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti čez celo zadevno obdobje.

(99)

Denarni tok se je med letoma 2002 in 2005 znatno povečal, med OPP pa se je konstantno manjšal. Navedeni razvoj je skladen z razvojem celotne dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju.

(100)

Preiskava ni pokazala nobenih težav vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pri zbiranju kapitala.

(101)

Tržni delež industrije Skupnosti in obseg prodaje na trgu Skupnosti sta se med 2002 in OPP nekoliko zmanjšala. Vendar pa se je v obravnavanem obdobju splošno stanje industrije Skupnosti zelo izboljšalo.

(102)

Skoraj vsi drugi kazalniki škode, razen povečanja zalog, so se razvijali pozitivno: obseg proizvodnje in prodajne cene na enoto industrije Skupnosti so se povečali, dobičkonosnost pa je bila po letu 2002 precej nad stopnjo dobička, določeno v prvotni preiskavi kot ciljni dobiček.

(103)

Donosnost naložb in denarni tok sta se prav tako razvijala pozitivno. Plače so se razvijale zmerno, industrija Skupnosti pa je še naprej vlagala. Znatno se je povečala tudi produktivnost, kar odraža pozitivni razvoj proizvodnje in prizadevanja industrije Skupnosti za izboljšave s pomočjo naložb.

(104)

Vložnik je navedel, da bi morale biti dolgoročne zahteve glede dobičkonosnosti, izmerjene kot donosnost prodaje, za industrijo sečnine na ravni 25 % po plačilu dajatve. To bi pomenilo približno 36-odstotni dobiček od prometa pred obdavčitvijo. Vložnik je trdil, da to upravičuje strošek vzpostavitve novega kompleksa amoniaka/sečnine, za kar bi bila potrebna 11-odstotna donosnost naložb (ki domnevno ustreza 36-odstotnemu dobičku od prometa pred obdavčitvijo). V zvezi s tem je treba opozoriti, da vložnik v tej preiskavi nikoli ni zahteval tako visokega ciljnega dobička in da je bila v prvotni preiskavi določena 8-odstotna stopnja dobička, ki je lahko dosežena brez škodljivega dampinga. Sodišče prve stopnje je v sodbi v Zadevi T-210/95 potrdilo, da „mora biti stopnja dobička, ki jo mora uporabiti Svet pri izračunu ciljne cene za odpravo zadevne škode, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko dosegla industrija Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza“ (8). V isti zadevi je bilo potrjeno, da „… trditev, da mora biti stopnja dobička, ki jo morajo uporabiti institucije Skupnosti, enaka stopnji, potrebni za zagotovitev preživetja industrije Skupnosti, in/ali stopnji, ki ustreza donosnosti kapitala, vsekakor ni v skladu z osnovno uredbo“.

(105)

Vložnik je nadalje trdil, da pri industriji gnojil donosnost prodaje ni primeren kazalnik škode, kar se dobička tiče, in da sta donos naložbenega kapitala in/ali donosnost naložb kvalitativno bolj primerna za takšno oceno. Nadalje je navedel, da ima industrija Skupnosti na podlagi zadnjih kazalnikov škodo.

(106)

Glede na posebne značilnosti industrije gnojil (med drugim ali npr. njena kapitalna intenzivnost) in narave trga gnojil (nestanovitnost cen surovin in cen končnega izdelka) je res, da donosnost prodaje sama po sebi ni nujno najbolj zgovoren kazalnik v zvezi z dobičkonosnostjo in da jo je treba dopolniti s kazalniki, kot sta donos naložbenega kapitala in donosnost naložb. Vendar pa vložnik ni predložil dokaza, da bi bila industrija Skupnosti zmožna doseči donosnost na zahtevanih ravneh, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Prav tako vložnik ni dokazal, katero stopnjo dobička bi lahko industrija Skupnosti dosegla brez dampinškega uvoza. Trditev je bila zato zavrnjena.

(107)

Zato se sklene, da ni bilo nadaljevanja znatne škode za industrijo Skupnosti.

(108)

Ker uvoz iz zadevne države ni povzročil nadaljnje znatne škode, se je analiza osredotočila na verjetnost ponovnega pojava znatne škode, če bi bili ukrepi razveljavljeni. V zvezi s tem sta bila analizirana dva glavna dejavnika: (i) možen obseg izvoza in cene zadevne države ter (ii) učinek tega predvidenega obsega in cen iz zadevne države na industrijo Skupnosti.

(109)

Ozadje analize je splošni kontekst trga, tj. visoke cene in dobički ne le v Skupnosti, temveč po vsem svetu. V veliki meri je to posledica tega, da povpraševanje presega ponudbo. Ni pa znakov, ki bi kazali na to, da bo ta splošen kontekst v bližnji prihodnosti znatno nihal.

(110)

Kot je navedeno zgoraj, bodo ukrajinski proizvajalci izvozniki v Skupnost izvozili približno 375 000 dodatnih ton sečnine, če se ukrepi iztečejo. Podatki za Libijo in Belorusijo kažejo na največ 140 000 in 150 000 ton. Podobno se podatki za Hrvaško verjetno ne bodo znatno povečali v primerjavi s sedanjo ravnjo.

(111)

Izvozne cene za Skupnost in tretje države so bile analizirane v prejšnjih uvodnih izjavah. Skupaj z razmerami na trgu, opisanimi spodaj, in verjetnim razvojem ključnih gonil stroškov, kot je plin, ta analiza nakazuje verjetnost, da bodo izvozne cene ostale visoke. Posledično ni mogoče skleniti, da bodo cene verjetno znatno nelojalno nižale cene ali stroške industrije Skupnosti in/ali bile pod ravnjo cen ali stroškov industrije Skupnosti.

(112)

Po napovedih se bo trg sečnine v naslednjih letih zelo povečal tako v Skupnosti (9) kot tudi po vsem svetu, zlasti zaradi povečane kmetijske pridelave (za biogoriva) in tudi zaradi vse večje industrijske uporabe AdBlueja (10). Na primer, napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji 2007 do 2014, ki jih je izdal Generalni direktorat za kmetijstvo julija 2007, potrjujejo, da se bo pridelava žit v tem obdobju povečala do 20 %. Vložnikova lastna ocena nakazuje 10-odstotno rast. Konec septembra 2007 je Uredba Sveta (ES) št. 1107/2007 (11) določila odstopanja od zemljišč, puščenih v prahu, za leto 2008. Predvidena rast trga Skupnosti (okoli milijon dodatnih ton) bo verjetno presegla največji verjetni obseg, ki bi ga države izvoznice lahko izvozile v Skupnost. Zato ni verjetno, da bi večja neravnovesja obsega izhajala iz tega dodatnega izvoza, saj je vrzel med največjo možno proizvodnjo Skupnosti in potrošnjo ocenjena na okoli dva milijona ton, prav tako pa ni znakov, ki bi kazali na to, da bo to vrzel zapolnil drug izvoz (tj. s poreklom iz Rusije, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 907/2007) do tolikšne mere, da bi prevelika ponudba preprečila ali znižala tržne cene.

(113)

V luči zgoraj navedenega ni verjetno, da bi morala industrija Skupnosti zmanjšati svojo prodajo, proizvodnjo ali cene do te mere, da bi to znatno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošno stanje. Zato je verjetno, da bodo dobički ostali na sedanjih stopnjah, kar odraža ugodne razmere na trgu zlasti od leta 2004 do OPP.

(114)

V luči zgoraj navedenega ni mogoče skleniti, da obstaja v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov verjetnost ponovitve škode za industrijo Skupnosti.

(115)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti razveljavitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev svojih stališč. Prispela ni nobena pripomba, namenjena spremembi zgornjih sklepnih ugotovitev.

(116)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba razveljaviti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine, in zaključiti postopek.

(117)

Glede na zgoraj opisane okoliščine, tj. glede na znatno izkrivljanje stroškovne strukture in/ali izvoznih poslov s strani izvoznikov v vseh štirih zadevnih državah, se zdi potrebno pazljivo spremljanje ocene uvoza sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine, da bi bilo morebitno hitro ustrezno ukrepanje enostavnejše –