18.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/8

(1)

Z Uredbo (ES) št. 132/2001 (2) je Svet 22. januarja 2001 uvedel dokončno protidampinško dajatev („obstoječi ukrepi“) v višini 33,25 EUR/tono na uvoz amonijevega nitrata, ki se uvršča pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom, med drugim, iz Ukrajine. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, bo v nadaljnjem besedilu opredeljena kot „prvotna preiskava“.

(2)

Svet je po delnem vmesnem pregledu 17. maja 2004 z Uredbo (ES) št. 993/2004 (3) uvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga proizvajajo družbe, od katerih bi Komisija sprejela zaveze, oprostil protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 132/2001. Z Uredbo Komisije (ES) št. 1001/2004 (4) so bile zaveze sprejete za obdobje 6 mesecev, z Uredbo Komisije (ES) št. 1996/2004 (5) pa še za nadaljnje obdobje do 20. maja 2005. Namen teh zavez je bil upoštevati nekatere posledice širitve Evropske unije na 25 držav članic z dne 1. maja 2004.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 945/2005 na podlagi opravljenega vmesnega pregleda, po obsegu omejenega na opredelitev zadevnega izdelka, odločil, da je treba opredelitev zadevnega izdelka razjasniti in da se obstoječi ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom uporabljajo, kadar je ta vključen v druga gnojila, sorazmerno njihovemu deležu amonijevega nitrata in drugih nepomembnih snovi in hranil.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki se je začel januarja 2006, je Svet z Uredbo (ES) št. 442/2007 (6) za dve leti obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni. Ti ukrepi so sestavljeni iz posebnih dajatev.

(5)

Zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je vložila odprta delniška družba (OJSC) Azot Cherkassy („vložnik“), ki je proizvajalka izvoznica iz Ukrajine. Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga glede vložnika.

(6)

V tem zahtevku je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložnik trdil, da so se okoliščine v zvezi z dampingom, na podlagi katerih so bili uvedeni veljavni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne. Vložnik je tudi trdil, da bi primerjava normalne vrednosti, ki temelji na njegovih lastnih stroških ali domačih cenah, in izvoznih cen v Skupnost pomenila zmanjšanje dampinga znatno pod stopnjo trenutnih ukrepov. Zato je trdil, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni ne bi bilo več potrebno za izravnavo dampinga.

(7)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, in 19. decembra 2006 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), naznanila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(8)

Pregled je bil po obsegu omejen na proučitev dampinga v zvezi z vložnikom. Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Skupnost. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Komisija je z namenom pridobitve za preiskavo potrebnih podatkov vložniku poslala vprašalnik, ta pa ga je izpolnjenega vrnil v določenem roku.

(12)

Komisija je tudi poiskala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni za določitev dampinga. Komisija je preveritvene obiske izvedla v poslovnih prostorih vložnika v Cherkassyju.

(13)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati zaključek sedanjega pregleda in ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Stranke so dobile priložnost, da predložijo svoje pripombe. Prejete pripombe so bile ustrezno preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

(14)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, kot je pojasnjeno z Uredbo (ES) št. 945/2005, tj. trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, s poreklom iz Ukrajine, ki so uvrščena pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 (v nadaljnjem besedilu „AN“). AN je trdno dušikovo gnojilo, ki se v kmetijstvu pogosto uporablja. Pridobiva se iz amonijaka in dušikove kisline, delež dušika pa presega 28 mas. % v obliki kristalov in granul.

(15)

Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, kar je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, namreč da je AN čist izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na poreklo. AN, ki ga vložnik proizvaja in prodaja na domačem trgu v Ukrajini, in AN, ki ga izvaža v Skupnost, imata enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enake načine uporabe. Zato se ta izdelka obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na določitev dampinga glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, ni bilo sprejetih sklepnih ugotovitev.

(16)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej preverjeno, ali je bila vsa domača prodaja vložnika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % vsega izvoza vložnika v Skupnost. Preiskava je pokazala, da je vložnik prodajal le en tip AN in da je bil ta tip prodajan v reprezentativnih količinah na domačem trgu.

(17)

Komisija je nato preverila, ali je domačo prodajo AN mogoče označiti kot prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer s primerjavo domače neto prodajne cene z izračunanimi stroški proizvodnje.

(18)

Pri oceni stroškov proizvodnje vložnika je bilo ugotovljeno, da stroški plina niso bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika. V zvezi s tem je treba poudariti, da stroški energije, kot na primer plina, predstavljajo glavni delež proizvodnih stroškov ter znaten delež vseh stroškov proizvodnje.

(19)

V zvezi s stroški plina je bilo ugotovljeno, da Ukrajina večino plina, porabljenega pri proizvodnji AN, uvozi iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da Ukrajina zemeljski plin iz Rusije uvozi po cenah, ki so precej nižje od tržnih cen, ki se plačujejo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Preiskava je pokazala, da je cena ruskega plina, izvoženega v Evropsko skupnost, približno dvakrat višja od domače cene plina v Ukrajini. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški plina, ki jih je imel vložnik, prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov.

(20)

Po razkritju je vložnik navedel, da bi bila vsaka prilagoditev njegove cene plina na domačem trgu neupravičena, saj naj bi računovodske evidence družbe v celoti prikazovale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v državi porekla.

(21)

Vendar pa je treba pri preverjanju stroškov proizvodnje podobnega izdelka iz člena 2(5) osnovne uredbe ugotoviti, ali stroški, kot so knjiženi v računovodskih evidencah družbe, ustrezno prikazujejo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 19, je bilo ugotovljeno, da to ne drži.

(22)

Nadalje je vložnik trdil, da mora njegova normalna vrednost temeljiti na njegovi prodaji zadevnega izdelka na domačem trgu, ter da ni razloga za domnevo, da ta prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine. V zvezi s tem je treba omeniti, da je za ugotovitev, ali je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovine zaradi cene, tj. ali je bila dobičkonosna, treba najprej ugotoviti, ali so bili stroški vložnika zanesljiva osnova v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Šele ko so stroški zanesljivo ugotovljeni, je mogoče določiti, katero metodologijo je treba uporabiti za določitev normalne vrednosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je primerjava domače neto prodajne cene s prilagojenimi stroški proizvodnje med OPP pokazala, da domača prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine. Zato domačih cen vložnika ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti.

(23)

Vložnik je tudi trdil, da je preiskava temeljila na podatkih iz OPP in da sklepne ugotovitve torej niso upoštevale razvojnih dogodkov po tem obdobju, zlasti nenehnega višanja cen plina in večje domače potrošnje gnojil v Ukrajini. V zvezi s tem je treba opomniti, da se skladno s členom 6(1) osnovne uredbe za namene reprezentativne ugotovitve izbere obdobje preiskave, ki pri dampingu običajno traja najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Treba pa je opozoriti tudi na to, da je v skladu z običajno prakso Skupnosti obdobje preiskave o dampingu trajalo eno leto.

(24)

Obravnavano je bilo tudi, ali bi bilo treba razvoj cen plina v Ukrajini po OPP upoštevati pri določanju stopnje dampinga vložnika. V tem pogledu je treba opozoriti, da se skladno s členom 6(1) osnovne uredbe informacije, ki se navezujejo na čas po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. V skladu z ustaljeno prakso Skupnosti to pomeni, da se dogodki, ki se nanašajo na čas po obdobju preiskave, upoštevajo le, če so očitni, nedvoumni in trajni. Čeprav so cene plina po OPP narasle, v zvezi s tem ni bilo mogoče z zadostno gotovostjo ugotoviti, ali je bila ta rast cen dejansko trajna. Ugotovljeno je bilo, da so bile informacije o prihodnjem razvoju cen plina v Ukrajini zgolj napovedi, ne pa preverljive informacije v zvezi z dejanskimi cenami plina. Člen 6(1) dovoljuje uporabo informacij in podatkov izven OP (ali v primerih pregledov OPP) le v zelo izjemnih okoliščinah. Položaj v tem primeru se ni štel za takšnega, ki bi upravičil uporabo podatkov ali informacij izven OPP. Poleg tega vložnik ni utemeljil svojih argumentov, saj ni predložil dokazov, ki bi pokazali, da so podatki za obdobje po OPP bolj reprezentativni kot podatki za OPP. Argument je bil zato zavrnjen.

(25)

V zvezi s povečano potrošnjo gnojil v Ukrajini po OPP vložnik ni pojasnil ali pokazal, v kolikšni meri bi to dejstvo lahko vplivalo na ugotovitve na podlagi informacij, povezanih z OPP. Zato vložnik ni predložil zadostnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti tehtne sklepne ugotovitve, prav tako pa ni bilo na voljo drugih informacij, ki bi lahko podprle vložnikovo trditev v zvezi s tem. Ker bi lahko bile sklepne ugotovitve na tej osnovi špekulativne, je bila trditev vložnika zavrnjena.

(26)

Prilagojena cena plina je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji (Waidhaus) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je hkrati največji trg za ruski plin in na katerem cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(27)

Vložnik je nadalje zatrjeval, da Ukrajina kupuje plin v podobnih tržnih razmerah kot Skupnost in da so bile cene, ki jih je vložnik leta 2007 plačal za plin, višje od cene plina na ukrajinsko-ruski meji v istem obdobju. Vendar pa vložnik ni predložil dokazov, s katerimi bi utemeljil svoje trditve, in torej ni uspel pokazati, da so pogoji, omenjeni v uvodni izjavi 24, za upoštevanje dogodkov, povezanih z obdobjem po OPP, izpolnjeni. Argument je bil zato zavrnjen.

(28)

Primerjava domače neto prodajne cene s prilagojenimi stroški proizvodnje med OPP je pokazala, da domača prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(29)

Zato je veljalo, da domače cene niso bile primerna osnova za določitev normalne vrednosti in uporabiti je bilo treba drugo metodo. V skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so se vložnikovim proizvodnim stroškom za zadevni izdelek, ki so bili po potrebi prilagojeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 19, dodali razumni zneski za PSA-stroške in dobiček.

(30)

PSA-stroški in dobiček niso mogli biti določeni v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, ker vložnik ni imel reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker je predmet preiskave le vložnik. Ravno tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), saj bi morali zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 19, biti v zvezi s stroški plina prilagojeni tudi proizvodni stroški vložnika za izdelke, ki spadajo v enako splošno kategorijo blaga. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(31)

Severnoameriški trg je pokazal znaten obseg domače prodaje in visoko raven konkurence domačih in tujih družb. V zvezi s tem so bili proučeni javno dostopni podatki v zvezi z večjimi družbami, ki delujejo v sektorju poslovanja z gnojili. Ugotovljeno je bilo, da bi bili ustrezni podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev najprimernejši za namen preiskave, glede na veliko dostopnost zanesljivih in popolnih javnih finančnih informacij družb iz tega dela sveta, ki kotirajo na borzi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, ki spadajo med največje družbe v sektorju dušikovih gnojil, glede na njihovo domačo prodajo enake kategorije izdelkov (dušikova gnojila). Ti trije proizvajalci so se šteli za reprezentativne na področju poslovanja z dušikovimi gnojili, njihovi PSA-stroški in dobiček pa za reprezentativne običajne stroške in dobiček družb, ki uspešno delujejo na tem poslovnem področju. Treba je navesti, da ni bilo namigov o tem, da višina tako določenega dobička presega dobiček, ki so ga ustvarili drugi ukrajinski proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu.

(32)

Po razkritju je vložnik navedel, da med razmerami na trgu v Severni Ameriki in Ukrajini obstajajo velike razlike. Vendar pa vložnik te domnevne razlike ni pojasnil in ni utemeljil svojih trditev. Vložnik prav tako ni predlagal druge ustrezne osnove za izračune, zaradi česar je bilo treba ta argument zavrniti.

(33)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(34)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, kjer je bilo to primerno ter podprto s preverjenimi dokazi.

(35)

Po razkritju je združenje proizvajalcev Skupnosti trdilo, da so ukrajinske tarife za železniški prevoz med drugim tudi zadevnega izdelka pri izvozu v Evropsko skupnost umetno nizke in jih je zato treba prilagoditi. Preiskava pa ni pokazala, da stroški prevoza v Ukrajini ne bi bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(36)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(37)

Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga 38,2 %, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(38)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bila izvedena analiza, da se ugotovi, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(39)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ki sedaj velja za vložnika, v prvotni preiskavi določena z uporabo normalne vrednosti, določene na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalca v tretji državi s tržnim gospodarstvom, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Vendar pa je bila v sedanjem pregledu skladno s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe normalna vrednost izračunana na podlagi informacij, ki se nanašajo na vložnikove lastne podatke po dodelitvi statusa tržnega gospodarstva Ukrajini (sprememba osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 2117/2005).

(40)

Ni bilo namigov o tem, da ravni normalne vrednosti ali izvozne cene, določene za vložnika v sedanji preiskavi, ne bi bilo mogoče označiti kot trajne. Lahko bi trdili, da lahko razvoj cen zemeljskega plina kot glavne surovine pomembno vpliva na normalno vrednost. Vendar pa obstaja mnenje, da bi rast cen vplivala na vse akterje na trgu in torej na normalno vrednost in tudi na izvozno ceno.

(41)

Ugotovljeno je bilo, da je bila izvozna cena vložnika v Skupnost med OPP podobna izvozni ceni izvoza vložnika v druge države, kjer je bila med OPP prodana znatno večja količina.

(42)

Čeprav med OPP ugotovljena stopnja dampinga temelji na relativno nizkem izvozu vložnika v Skupnost, obstajajo razlogi, ki potrjujejo, da ugotovljena stopnja dampinga temelji na trajno spremenjenih okoliščinah.

(43)

Ker je bila dajatev v prvotni preiskavi uvedena v obliki posebnega zneska na tono, je treba to obliko ohraniti tudi v sedanji preiskavi. Dajatev, izračunana na podlagi sedanje stopnje dampinga, bi znašala 47 EUR na tono.

(44)

Treba je opomniti, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 59 Uredbe (ES) št. 132/2001, pri uvedbi dokončnih ukrepov leta 2001 stopnja škode uporabila pri določanju višine dokončne dajatve, ki se uvede v skladu s pravilom nižje dajatve. Kot je opredeljeno s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 442/2007, je znesek veljavne dajatve odvisen od posebnega tipa izdelka in znaša med 29,26 EUR na tono in 33,25 EUR na tono.

(45)

Ker je dajatev, določena na podlagi veljavne stopnje dampinga, višja od veljavne dajatve, je treba pregled zaključiti brez sprememb stopnje dajatve, ki velja za vložnika in ki se ohrani na ravni dokončne protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi.

(46)

Vložnik je izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar pa ni predložil dovolj utemeljene ponudbe za zavezo v rokih, določenih v členu 8(2) osnovne uredbe. Zato Komisija ni mogla sprejeti nobene ponudbe za zavezo. Vendar zapletenost nekaterih vprašanj, in sicer (1) nestanovitnost cene zadevnega izdelka, ki bi zahtevala določeno indeksacijo minimalnih cen, pri čemer pa ključno gonilo stroškov ne pojasnjuje zadostno nestanovitnosti, in (2) posebne razmere na trgu za zadevni izdelek (med drugim, da je uvoz izvoznika, ki je predmet tega pregleda, omejen), nakazuje potrebo po obravnavanju, ali bi bila zaveza v kombinaciji indeksirane minimalne cene in kvantitativne zgornje meje učinkovita.

(47)

Kot je omenjeno zgoraj, zaradi te zapletenosti vložnik ni mogel oblikovati sprejemljive ponudbe za zavezo v določenem roku. Ob upoštevanju zgoraj napisanega Svet meni, da je treba vložniku izjemoma dovoliti izpolnitev ponudbe za zavezo po zgoraj omenjenem roku, vendar v roku 10 koledarskih dni od začetka veljavnosti te uredbe.

(48)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo zaključiti sedanji pregled in ohraniti obstoječe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Vsem strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, če so bile upravičene in utemeljene z dokazi –