7.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/196

(1)

Komisija je 12. novembra 2003 od nemškega konkurenta družbe Magog prejela pritožbo glede domnevnih državnih pomoči za Schiefergruber Magog GmbH & Co. KG (v nadaljevanju „Magog“). Komisija je 25. novembra 2003 zaprosila Nemčijo, da predloži zadevne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 4. marca 2004, evidentiranim istega dne.

(2)

Komisija je 6. oktobra 2004 zaradi zadevne pomoči sprožila formalni postopek preiskave. Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe glede domnevne pomoči. Komisija je z dopisom z dne 14. decembra 2004, evidentiranim 16. decembra 2004, prejela pripombe podjetij Rathscheck Schiefer und Dach-Systeme KG, I.B. Rathscheck Söhne KG Moselschiefer-Bergwerke in Theis-Böger GmbH (v nadaljevanju „Rathscheck in Theis-Böger“) in z dopisom z dne 7. decembra 2004, evidentiranim 13. decembra 2004, pripombe tretje stranke, ki je želela ostati neimenovana.

(3)

Pripombe so bile Nemčiji posredovane z dopisoma z dne 3. januarja 2005 in 7. julija 2005. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 11. marca 2005, evidentiranim istega dne, in z dopisom z dne 31. avgusta 2005, evidentiranim 1. septembra 2005.

(4)

Nemčija je na sprožitev formalnega postopka preiskave odgovorila z dopisom z dne 6. decembra 2004, evidentiranim 13. decembra 2004. Komisija je dne 5. oktobra 2005 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 15. novembra 2005, evidentiranim 16. novembra 2005. Priloge so bile posredovane z dopisom z dne 18. novembra 2005, evidentiranim 24. novembra 2005. Z dopisom z dne 21. decembra 2005, evidentiranim istega dne, je Nemčija posredovala dodatne informacije.

(5)

Upravičeno podjetje Magog s sedežem v Bad Fredeburgu v Severnem Porenju – Vestfaliji je dejavno na področju proizvodnje skrilavca. Leta 2002 je podjetje zaposlovalo 43 delavcev in imelo bilančni rezultat v višini manj kot 5 mio EUR. Ker je izpolnjeno tudi merilo neodvisnosti, se podjetje uvršča med majhna podjetja v smislu Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (3).

(6)

Na prošnjo Westfälischer Schieferverband e.V. je dežela Severno Porenje – Vestfalija (NRW) v letih 2002 in 2003 podprla razvoj novega postopka za rezanje strešnega skrilavca (naslov projekta: „Razvoj in preizkušanje digitalno krmiljenega in z roboti podprtega pridobivanja strešnega skrilavca“). Projekt je izvedel Magog, ki je član Westfälischer Schieferverband, v sodelovanju z Visoko šolo za ekonomijo in tehniko (Hochschule für Wirtschaft und Technik).

(7)

Po navedbah Nemčije je bil namen projekta razviti inovativno tehniko za predelavo strešnega skrilavca, s pomočjo katere bi zmanjšali tveganje za zdravje zaposlenih. Dotedanja pretežno ročna obdelava strešnega skrila je za delavce predstavljala telesno obremenitev. Po mnenju Nemčije je projekt znatno pripomogel k povečanju varnosti pri delu in predstavlja model za celotno industrijo strešnega skrilavca.

(8)

V skladu s prošnjo je bil celoten projekt „Razvoj in preizkušanje digitalno krmiljenega in z roboti podprtega pridobivanja strešnega skrilavca“ razdeljen na tri faze. V prvi fazi je bil predviden razvoj prototipa. Druga faza je predvidevala zgraditev hale, v tretji fazi pa naj bi bila vpeljana nova tehnologija.

(9)

Dežela Severno Porenje – Vestfalija je finančno podprla le prvo fazo. Predvideni stroški za prvo fazo so prvotno znašali 1 293 110 EUR, od tega naj bi dežela Severno Porenje – Vestfalija financirala 60 %, tj. 775 866 EUR. Na koncu so stroški prve faze znašali 1 223 945 EUR, od tega je dežela Severno Porenje – Vestfalija financirala 702 093 EUR (57 %).

(10)

Končne stroške prve faze je mogoče razdeliti na naslednji način –

Tabela 1:

(11)

Magog je naročil študijo izvedljivosti za razvoj digitalno krmiljene in z roboti podprte naprave za proizvodnjo strešnega skrilavca, ki je bila narejena marca 2002. Stroški študije so znašali 25 565 EUR.

(12)

Po študiji izvedljivosti je bil v prostorih podjetja Magog razvit in nameščen prototip, ki pa ni bil namenjen za komercialno proizvodnjo, temveč za testiranje (naprava 1). Testiranje je potekalo novembra in decembra 2002, prototip pa je bil razstavljen januarja 2003. Stroški prototipa so znašali 464 410 EUR.

(13)

Na podlagi rezultatov, pridobljenih s testiranjem prototipa, je podjetje zgradilo napravo za komercialno proizvodnjo. Testiranje prototipa je pokazalo, da bosta zaradi različnih velikosti strešnega skrilavca za komercialno proizvodnjo potrebni vsaj dve napravi. Prva naprava za komercialno proizvodnjo je bila zgrajena januarja 2003 (naprava 2), druga naprava pa aprila 2003 (naprava 3). V letu 2003 sta bili z namenom izboljšanja delovanja napravi 2 in 3 nadalje testirani. Proizvodnja na napravah 2 in 3 poteka od začetka leta 2004 brez težav. Stroški naprav 2 in 3 znašajo 733 970 EUR.

(14)

Prva faza, opisana v odstavkih 8 do 13, je bila del celotnega načrta za posodobitev proizvodnega postopka podjetja Magog, ki je vključeval še nadaljnje faze. Fazi 2 in 3 sta se začeli leta 2003 in zaključili leta 2005. Poleg tega so bile od leta 2002 izvedene naložbe na področju pridobivanja skrilavca (gradnja izkopov). Po navedbah Nemčije so fazi 2 in 3 ter gradnja izkopov vključevali naslednje naložbe, ki so bile del celotnega načrta posodobitve

(Tabela 2):

(15)

Navedeni stroški za „halo 2002“ v višini 16 576 EUR se nanašajo na popravilo in obnovo obstoječe hale za žaganje leta 2002 (točka 1 v Tabeli 2).

(16)

Naložbe v „halo 2005“ se nanašajo na nekdanjo skladiščno halo, ki je bila v letih 2004 in 2005 precej spremenjena in se zdaj uporablja za proizvodnjo (točka 2). Prenova hale je bila potrebna za vzpostavitev novega proizvodnega postopka, podprtega z novo razvitimi roboti. Prenova hale vključuje tudi postavitev nove žage (točka 3), ki je bila potrebna za vgradnjo novih robotov.

(17)

Za nov proizvodni postopek je bila potrebna tudi postavitev nove naprave za pripravo vode za hlajenje nove žage (točka 4). Nova žaga je večja od stare in zato potrebuje več vode. Stroški povezave s pisarno (točka 5) so povezani tudi z naložbami v halo 2005 in žago.

(18)

Naprava za pridobivanje skrilavca (točka 6) je posebna naprava, ki se uporablja za kopanje skrilavca v rudniku. Magog jo je kupil leta 2004.

(19)

Stroški za patente v točki 7 vključujejo plačila za odvetnike za prijavo patentov, povezanih s projektom.

(20)

Stroški na področju kopanja skrilavca v letih 2002 do 2005 vključujejo naložbe v gradnjo izkopov (točka 8). Za leti 2006 in 2007 so prikazani predvideni stroški podjetja za gradnjo izkopov v obeh letih (točka 9). Plače za vodjo projekta in inženirja 2004/2005 (točka 10) so povezane z dejavnostmi v rudniku, navedenimi v točkah 8 in 9.

(21)

Stroški za rušenje stavbe (točka 11) so nastali julija 2005 in se nanašajo na rušenje stavbe, ki ni podrobneje opisana.

(22)

Honorar za arhitekta (točka 12) je mogoče nadalje razdeliti na 3 600 EUR za gradnjo „hale 2005“ in na 2 133 EUR za druge zadeve.

(23)

Dežela Severno Porenje – Vestfalija je podporo v višini 702 093 EUR dodelila na podlagi „tehnološkega programa za rudarstvo“ („Technologieprogramms Bergbau“). Namen tega programa je bil podpreti projekte, ki prispevajo k izboljšanju varnosti in varovanja zdravja zaposlenih v rudarstvu ter k izboljšanju varstva okolja na področju rudarstva. Možni upravičenci programa so bile tehnično-znanstvene ustanove Skupnosti. Program se je zaključil konec leta 2003.

(24)

Odločba o finančni pomoči je bila sprejeta 19. decembra 2001. Podpora je bila izplačana glede na napredovanje projekta v več obrokih med avgustom 2002 in decembrom 2003.

(25)

Magog ima vse lastninske pravice glede rezultatov projekta in pravice do uporabe. Magog mora del morebitnega izkupička, izhajajočega iz uporabe rezultatov, odvesti deželi Severno Porenje – Vestfalija. Odobritev podpore je bila pogojena z nadaljnjo širitvijo rezultatov projekta. Magog mora objaviti rezultate v najmanj enem priznanem nemškem strokovnem časopisu. Po navedbah Nemčije je Magog licence za patente podelil konkurentu. Članek o rezultatih je bil objavljen v časopisu rudarskega združenja „Bergbau“ (Rudarstvo).

(26)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave, ker je dvomila, da finančni ukrep, kot je to trdila Nemčija, ne predstavlja državne pomoči. Po mnenju Komisije je finančni ukrep dal podjetju Magog selektivno prednost, saj je uvedba nove tehnologije omogočila povečanje produktivnosti podjetja in izboljšala njegovo konkurenčnost, pri čemer podjetju ni bilo treba kriti vseh stroškov. Komisija je tudi menila, da je bila prizadeta trgovina med državami članicami.

(27)

Glede možnih izjem po členu 87(3) Pogodbe ES je Komisija najprej ugotovila, da se sedež podjetja Magog ne nahaja na območju prejemnika pomoči v skladu s členom 87(3)(a) ali členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(28)

Po mnenju Komisije bi projekt lahko označili za investicijski projekt v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja (5), vendar je Komisija podvomila, da sta bili upoštevani zgornja meja 7,5 % bruto intenzivnosti pomoči upravičenih investicijskih stroškov za srednje velika podjetja in zgornja meja 15 % bruto intenzivnosti pomoči za mala podjetja.

(29)

Komisija je razmišljala tudi o tem, da bi bilo del projekta mogoče označiti za predkonkurenčno razvojno dejavnost v smislu okvira Skupnosti za državne pomoči za raziskave in razvoj (6) (okvir Skupnosti za R&R), po katerem so državne pomoči dovoljene za temeljno raziskovanje, industrijsko raziskovanje in predkonkurenčni razvoj. Pri tem pa je Komisija podvomila, da je bila upoštevana najvišja dovoljena intenzivnost pomoči v višini 35 % za mala in srednje velika podjetja (MSP).

(30)

Komisija je nadalje sporočila, da bo preiskala združljivost pomoči s skupnim interesom na splošno in še zlasti združljivost s ciljem varovanja zdravja in varnosti delavcev v smislu člena 137 Pogodbe ES.

(31)

Komisija je prejela pripombe podjetij Rathscheck in Theis-Böger ter konkurenta, ki ni želel biti imenovan.

(32)

V svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave sta Rathscheck in Theis-Böger pojasnila, da je trg strešnega skrilavca enotni trg in da ne obstaja ločen trg za „staronemško kritino“ („Altdeutsche Deckung“). Četudi bi „staronemška kritina“ bila ločen trg, bi podpora še vedno povzročala izkrivljanje konkurence, saj bi bilo novega robota mogoče uporabiti tudi za proizvodnjo običajnega strešnega skrilavca, španski proizvajalci skrilavca pa niso prisotni le na trgu končnih izdelkov, temveč tudi na trgu polizdelkov. Rathscheck in Theis-Böger opozarjata, da „staronemško kritino“ v vedno večji meri izdelujeta iz španskega surovega skrilavca.

(33)

Glede morebitne združljivosti s skupnim trgom Rathscheck in Theis-Böger pojasnjujeta, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom, saj podjetju Magog omogoča, da svoje izdelke na trgu ponuja po nižjih cenah kot njegovi konkurenti in celo po nižji ceni kot španska podjetja.

(34)

Rathscheck in Theis-Böger zavračata trditev Nemčije, da podpora podjetju Magog ni prinašala prednosti. Magog tudi sam ni zanikal, da je podpora pripomogla k znatnemu povečanju njegove donosnosti.

(35)

Rathscheck in Theis-Böger sta predložila tudi informacije o ozadju dogajanja na trgu strešnega skrilavca. Opozarjata, da celotna proizvodnja strešnega skrilavca v Skupnosti upada že od leta 2001. Španiji, ki je edina država z znatnim presežkom izvoza, pripada 95 % proizvodnje v Skupnosti. Vsi izdelovalci strešnega skrilavca v Skupnosti so majhna ali srednje velika podjetja.

(36)

Rathscheck in Theis-Böger se ne strinjata, da predstavlja razvoj digitalno krmiljene, z roboti podprte proizvodnje strešnega skrilavca resnično inovacijo. Običajni strešni skrilavec v Španiji že vrsto let izdelujejo s pomočjo najsodobnejših obdelovalnih strojev. Glede opredelitve dela projekta kot predkonkurečnega razvoja Rathscheck in Theis-Böger opozarjata, da dovoljeni intenzivnosti pomoči v nobenem primeru nista bili upoštevani.

(37)

Rathscheck in Theis-Böger zavračata trditev Nemčije, da je pomoč vodila k izboljšanju delovnih pogojev delavcev. Pomoči zato ni mogoče označiti kot združljive s skupnim trgom, saj ni služila cilju varovanju zdravja in varnosti delavcev v smislu člena 137 Pogodbe ES.

(38)

Konkurent, ki ni želel biti imenovan, v svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave opozarja, da nemški gradbeni trg in trg strešnih kritin v zadnjih letih upadata. Podpora nemškemu proizvajalcu bi bila zato še posebej škodljiva. Ta konkurent izdeluje surov skrilavec, ki se uporablja za izdelavo „staronemškega skrilavca“.

(39)

Nemčija v svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave pojasnjuje, da podpora ne predstavlja državne pomoči, saj trgovina med državami članicami ni prizadeta. Skrilavec, ki ga Magog izdeluje s pomočjo novo razvite naprave, naj bi bil poseben, visoko kakovosten strešni skrilavec, t.i. staronemški sklepnik (Altdeutsche Decksteine). Trg za ta skrilavec je regionalni trg in je omejen na določena območja v Nemčiji. Trgovina med državami članicami zato ni prizadeta.

(40)

Če bi bila Komisija mnenja, da je trgovina med državami članicami prizadeta, bi bilo podporo kot združljivo s skupnim trgom mogoče pojasniti v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Ukrep izpolnjuje pogoje predhodne študije izvedljivosti predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti v smislu točke 5.4 okvira Skupnosti za R&R in predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti majhnega podjetja. Poleg tega je mogoče podporo označiti kot združljivo s skupnim trgom neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Ukrep prispeva k doseganju pomembnega cilja Skupnosti iz člena 137 Pogodbe ES in se nanaša na gospodarsko dejavnost, za katero, če je ukrep sploh prizadel konkurenco, na ravni Skupnosti ne obstaja huda konkurenca. Nemčija je predložila tudi natančen opis projekta, pregled stroškov in podatke glede statusa MSP podjetja.

(41)

V svojem odgovoru na pripombe podjetij Rathscheck in Theis-Böger je Nemčija poudarila, da trgovina med državami članicami ni prizadeta. Nemčija opozarja, da je na regionalnem trgu huda konkurenca. Po mnenju Nemčije izvedba projekta ne vodi do zmanjšanja proizvodnih stroškov podjetja Magog. Poleg tega naj bi bil projekt po okviru Skupnosti za R&R upravičen do pomoči, zaradi česar je pomoč mogoče opredeliti kot združljivo s skupnim trgom. Nemčija je izrazila dvome o pravilnosti izjave podjetij Rathscheck in Theis-Böger, da „staronemško kritino“ izdelujeta iz španskega surovega skrilavca.

(42)

Glede pripombe konkurenta, ki ni želel biti imenovan, Nemčija pojasnjuje, da subvencionirani robot ne bo uporabljen za izdelavo običajnega skrilavca, ki prevladuje v Španiji. Zato v zvezi s španskim skrilavcem ne prihaja do izkrivljanja konkurence. Pojasnilo konkurenta, ki ni želel biti imenovan, da izdeluje skrilavec, ki se v Nemčiji uporablja za izdelavo „staronemškega skrilavca“, naj bi bilo napačno.

(43)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če negativno vpliva na trgovino med državami članicami. Po ustaljeni sodni praksi Evropskega sodišča je pogoj za oviranje trgovine izpolnjen tedaj, ko se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki je predmet trgovine med državami članicami.

(44)

Po mnenju Komisije dajeta projekt in podpora dežele Severno Porenje – Vestfalija podjetju Magog prednost. Podpora je podjetju služila za posodobitev proizvodnega postopka s postavitvijo nove naprave. Potrditev za to je mogoče najti tudi na spletni strani podjetja, kjer je navedeno, da je bil projekt izveden zaradi avtomatizacije postopka rezanja, da bi podjetje lahko izdelovalo cenovno ugoden in visoko kakovosten skrilavec in povečalo svojo konkurenčnost. Podpora daje podjetju Magog prednost, saj podjetje na trgu ne bi dobilo finančnih sredstev in bi zato lahko izkrivljalo konkurenco.

(45)

Glede negativnega vpliva na trgovino med državami članicami Komisija ugotavlja, da poseben, visoko kakovosten strešni skrilavec, ki ga izdeluje Magog, ne tvori ločenega trga, temveč ga je mogoče obravnavati kot del skupnega trga za strešni skrilavec. Nemčija odgovarja, da sta izdelava in prodaja „staronemške kritine“ omejeni na določene regije in da „staronemške kritine“ na strani povpraševanja zaradi njene cene in namena uporabe ni mogoče nadomestiti s komercialnim strešnim skrilavcem. Komisija je zato mnenja, da dejstvo, da je „staronemška kritina“ dražja od komercialnega strešnega skrilavca in da po njej povprašujejo le določeni potrošniki s posebnimi zgodovinskimi interesi, ni opravičljiv razlog za opredelitev „staronemške kritine“ kot ločenega trga.

(46)

Po besedah pritožnika znaša celoten obseg proizvodnje strešnega skrilavca v Skupnosti 743 000 ton. Španija je daleč največja proizvajalka strešnega skrilavca in izvozi velik del svoje proizvodnje. Nemčija proizvede med 9 000 in 10 000 ton strešnega skrilavca. Po podatkih Nemčije je bilo leta 2002 v Nemčijo uvoženih več kot 100 000 ton španskega strešnega skrilavca. Komisija zato zaključuje, da na trgu strešnega skrilavca obstaja trgovina med državami članicami in da Magog konkurira s proizvajalci iz drugih držav članic.

(47)

Ukrep je izvedla dežela Severno Porenje – Vestfalija. Ukrep je bil financiran iz državnih sredstev in ga je mogoče pripisati državi.

(48)

Zato je Komisija sklenila, da je mogoče podporo označiti kot državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in je torej potrebno preveriti njeno združljivost s skupnim trgom.

(49)

Člena 87(2) in 87(3) Pogodbe ES v prvem odstavku navajata izjeme od splošne prepovedi državnih pomoči.

(50)

Izjeme v členu 87(2) Pogodbe ES se v zadevnem primeru ne uporabljajo, saj pomoč ni niti socialne narave niti ni bila dodeljena posameznemu porabniku ali za odpravljanje škode, nastale zaradi naravne nesreče ali drugih izjemnih dogodkov; prav tako pomoč ni bila dodeljena za gospodarstvo določenih področij Zvezne republike Nemčije, prizadetih zaradi delitve Nemčije.

(51)

Glede možnih izjem po členu 87(3) Pogodbe ES je treba najprej ugotoviti, da projekt ni bil izveden na območju prejemnice pomoči v skladu s členom 87(3)(a) ali 87(3)(c) Pogodbe ES in zato ni upravičen do regionalne pomoči.

(52)

Uredba (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 (7), ki področje uporabe razširja na pomoči za raziskave in razvoj, dopušča dodeljevanje državnih pomoči za MSP za temeljno raziskovanje, industrijsko raziskovanje in za predkonkurenčni razvoj. Čeprav je bila zadevna pomoč dodeljena pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 364/2004, se uporablja Uredba (ES) št. 70/2001 v spremenjeni različici, saj so po členu 9(a) te uredbe posamezne pomoči, dodeljene pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 364/2004 brez odobritve Komisije, v nasprotju s členom 88(3), združljive s skupnim trgom, če izpolnjujejo pogoje Uredbe (ES) št. 70/2001 v njeni spremenjeni različici.

(53)

V členu 2 Uredbe (ES) št. 70/2001 je temeljno raziskovanje opredeljeno kot razširitev znanstvenih in tehničnih znanj, ki niso povezana z industrijskimi in tržnimi cilji. Industrijsko raziskovanje je opredeljeno kot načrtno raziskovanje ali kritično raziskovanje za pridobivanje novih znanj, s ciljem uporabe teh znanj za razvoj novih izdelkov, postopkov in storitev ali za uresničevanje znatnih izboljšav obstoječih izdelkov, postopkov ali storitev. Ker gre pri zadevnem projektu za razvoj prototipa in dveh naprav, ki se bodo uporabljali v proizvodnji, je torej očitno, da to ni niti temeljni niti industrijski razvoj.

(54)

V istem členu je predkonkurenčni razvoj opredeljen kot pretvorba znanj, pridobljenih pri industrijskem raziskovanju, v načrt, shemo ali osnutek za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, postopke ali storitve, ne glede na to, ali so namenjeni za prodajo ali uporabo, vključno z izdelavo prvega prototipa, ki ni namenjen za komercialno uporabo. To lahko vključuje tudi zasnovo ali načrt izdelkov, postopkov ali storitev ter začetno predstavitev ali pilotne projekte, če teh projektov ni mogoče pretvoriti ali uporabiti v industrijske ali tržne namene.

(55)

Komisija ugotavlja, da je bila prva faza projekta sestavljena iz razvoja prototipa in dveh naprav, ki so bili na koncu vključeni v proizvodni postopek. Postavitve navedenih naprav ni mogoče označiti za predkonkurenčni razvoj, saj se ti dve napravi uporabljata v proizvodnji. Vendar pa je po mnenju Komisije razvoj prototipa mogoče označiti za predkonkurenčni razvoj. Prototip je del projekta za izboljšavo proizvodnega postopka. Prototip ni bil uporabljen v proizvodnji, saj so ga leta 2003 razstavili. Glede inovativne narave Komisija ugotavlja, da se po besedah Nemčije razviti prototip jasno razlikuje od obdelovalnih naprav, ki se uporabljajo za proizvodnjo običajnega skrilavca v Španiji in ki niso primerne za izdelavo „staronemške kritine“. Poleg tega je Magog neposredno po izvedbi projekta pridobil tudi patente.

(56)

V skladu s členom 5(a)(3) spremenjene Uredbe (ES) št. 70/2001 znaša najvišja dovoljena intenzivnost pomoči za predkonkurenčni razvoj majhnih in srednje velikih podjetij 35 % bruto upravičenih stroškov projekta. Člen 5(a)(4) dovoljuje zvišanje do 10 odstotnih točk v primeru, če postanejo rezultati projekta širše dostopni na strokovnih kongresih ali znanstvenih konferencah ali če so objavljeni v znanstvenih in tehničnih strokovnih revijah.

(57)

Del rezultatov je postal dostopen drugemu podjetju, in sicer kot licenca. Poleg tega bodo rezultati projekta objavljeni v strokovni reviji. Komisija je zato sklenila, da je intenzivnosti pomoči v višini 35 % mogoče prišteti dodaten pribitek v višini 10 odstotnih točk, tako da znaša najvišja dovoljena intenzivnost pomoči 45 %. Ker so stroški prototipa znašali 464 410 EUR, znaša dovoljena pomoč 208 985 EUR.

(58)

Poleg tega je mogoče študijo izvedljivosti v okviru prve faze označiti kot predhodno študijo za preverjanje tehnične izvedljivosti pri pripravah na predkonkurenčni razvoj v smislu člena 5b Uredbe (ES) št. 70/2001, za katero je dovoljena intenzivnost pomoči do 75 %. Stroški študije izvedljivosti so znašali 25 565 EUR, torej znaša dovoljeni znesek pomoči 19 174 EUR. Celotna dovoljena pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 70/2001 torej znaša 288 158 EUR.

(59)

Kot je navedeno v odstavku 55, postavitev naprav 2 in 3, ki se uporabljata za komercialno proizvodnjo, ni mogoče označiti kot predkonkurenčni razvoj in zato postavitev naprav ne more biti upravičena do pomoči za R&R. Kljub temu pa je postavitev teh naprav mogoče označiti kot naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001, saj postavitev naprav vključuje temeljno spremembo proizvodnega postopka podjetja Magog z racionalizacijo in posodobitvijo obstoječega proizvodnega postopka.

(60)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 70/2001 dopušča pomoči za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva do 15 % bruto intenzivnosti pomoči za majhna podjetja. Po členu 2 so naložbe v opredmetena sredstva opredeljene kot naložbe v osnovna sredstva v zvezi z ustanovitvijo novega ali razširitvijo obstoječega podjetja ali v zvezi s spremembo izdelka ali spremembo proizvodnega postopka v obstoječem podjetju (zlasti racionalizacija, diverzifikacija ali posodobitev). Naložbe v neopredmetena sredstva so naložbe v prenos tehnologije s pridobitvijo patentnih pravic, licenc ali strokovnega znanja in izkušenj ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(61)

Stroški naprav 2 in 3 znašajo 733 970 EUR. Nemčija je mnenja, da bi bilo kot naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001 treba upoštevati tudi stroške za drugo in tretjo fazo ter stroške za gradnjo izkopov ter jih na tej osnovi označiti kot upravičene do pomoči.

(62)

Po mnenju Komisije predstavljajo stroški za postavitev nove hale za nov proizvodni postopek (točka 2 v Tabeli 2), nakup žage za nov proizvodni postopek (točka 3) ter naložbe v pripravo vode (točka 4) in povezavo s pisarno (točka 5) naložbe v stalna sredstva v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001. Te naložbe so del projekta za racionalizacijo in posodobitev proizvodnega postopka podjetja Magog in so tako po Uredbi (ES) št. 70/2001 upravičene do podpore. Poleg tega je po mnenju Komisije do podpore upravičen tudi honorar za arhitekta za postavitev „hale 2005“ (3 600 EUR), saj predstavlja del stroškov za „halo 2005“. Stroški teh ukrepov znašajo skupaj 522 859 EUR.

(63)

V nasprotju z Nemčijo je Komisija sklenila, da ostali stroški druge in tretje faze ter stroški za gradnjo izkopov niso upravičeni do podpore. Naložbe za „halo 2002“ (točka 1 v Tabeli 2) se nanašajo na popravilo in prenovo obstoječe hale za žaganje leta 2002 in so kot take nadomestne naložbe, ki po Uredbi (ES) št. 70/2001 niso upravičene do podpore.

(64)

Naprava za pridobivanje skrilavca je stroj, ki se uporablja pri kopanju skrilavca v rudniku (točka 6). Po mnenju Komisije nakup tega stroja ne predstavlja naložbe v opredmetena sredstva v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001, temveč so stroški za nakup tega stroja čisti operativni stroški. Nakup naprave za pridobivanje skrilavca ni del naložbenega projekta za racionalizacijo in posodobitev proizvodnega postopka podjetja Magog.

(65)

Stroški za patente v obliki honorarja za odvetnika za prijavo patentov (točka 7) so sicer povezani s projektom racionalizacije in posodobitve, vendar ne predstavljajo do podpore upravičenih stroškov v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001, saj pri tem ne gre za naložbe v neopredmetena sredstva.

(66)

Stroški za gradnjo izkopov v letih 2002 do 2005 (točka 8) in predvideni stroški za gradnjo izkopov v letih 2006 do 2007 (točka 9) so po mnenju Komisije običajni stroški poslovanja in jih ni mogoče označiti kot naložbe v opredmetena sredstva v smislu Uredbe (ES) št. 70/2001. Enako velja za stroške za vodjo projekta in inženirja za 2004/2005, ki so povezani z gradnjo izkopov (točka 10).

(67)

Po mnenju Komisije do podpore prav tako niso upravičeni leta 2005 nastali stroški za rušenje stavbe (točka 11), saj to rušenje ni del naložbenega projekta za posodobitev in racionalizacijo proizvodnega postopka. Nasprotno, rušenje je del običajnega poslovanja podjetja Magog in kot tako ne ustreza opredelitvi naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva Uredbe (ES) št. 70/2001. Tudi preostali del honorarja za arhitekta (točka 12), ki ni povezan s „halo 2005“, po mnenju Komisije ni del naložbenega projekta, saj ta honorar ni povezan z naložbami, ki so del projekta posodobitve in racionalizacije.

(68)

Komisija je končno sklenila, da znašajo po Uredbi (ES) št. 70/2001 do podpore upravičeni stroški za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva 733 970 EUR za prvo fazo in 522 859 EUR za drugo in tretjo fazo. Skupaj tako znašajo 1 256 829 EUR. Ker je dovoljena intenzivnost pomoči za majhna podjetja 15 %, znaša dovoljeni znesek pomoči za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva 188 524 EUR.

(69)

Komisija je mnenja, da se v tem primeru ne uporabljajo druge smernice ali uredbe Skupnosti, ki se na primer nanašajo na pomoč za reševanje in prestrukturiranje, pomoč za varstvo okolja, za usposabljanje ter za zaposlovanje ali tvegani kapital.

(70)

Komisija je tudi preverila, ali je pomoč združljiva s skupnim interesom in zlasti s ciljem varovanja zdravja in varnosti delavcev v smislu člena 137 Pogodbe ES. V skladu s členom 137 Pogodbe ES Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnost držav članic med drugim na področju (a) izboljševanja zlasti delovnega okolja z namenom varovanja zdravja in varnosti delavcev ter na področju (b) delovnih razmer. Komisija je sklenila, da pomoči na tej podlagi ni mogoče označiti kot združljive s skupnim trgom, ker v prvi vrsti ne služi izboljšanju delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev, temveč racionalizaciji in posodobitvi proizvodnega postopka podjetja Magog. Dejstvo, da je projekt (kot stranski učinek) prispeval tudi k izboljšanju delovnih pogojev za delavce in zmanjšal količino ročnega dela ter hrup na delovnem mestu, tega sklepa ne izpodbija.

(71)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija podjetju Magog v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES nezakonito dodelila pomoči v višini 702 093 EUR. Po mnenju Komisije je mogoče znesek v višini 416 683 EUR (228 158 EUR za R&R in 188 524 EUR za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva) (8) po Uredbi (ES) št. 70/2001 označiti kot združljivega s skupnim trgom. Preostali znesek v višini 285 410 EUR s skupnim trgom ni združljiv in ga je treba vrniti –