PRILOGA

DELOVNI NAČRT ZA ZNAK SKUPNOSTI ZA OKOLJE

UVOD

Znak Skupnosti za okolje je bil uveden leta 1992, da bi spodbudil podjetja k razvijanju blaga in storitev, ki imajo v celotnem življenjskem ciklusu manjši vpliv na okolje, ter zagotovil boljše obveščanje potrošnikov o teh vplivih.

Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del širše strategije, katere cilj je pospeševanje trajnostne proizvodnje in potrošnje. Kot je navedeno v šestem okoljskem akcijskem programu (6EAP), je ta cilj lahko dosežen v okviru „okvira za integrirano, v življenjski krog usmerjeno politiko do proizvodov“. Ključni cilji so zagotoviti visoko raven varstva in prekiniti povezavo med pritiski na okolje in gospodarsko rastjo ter tako delovati v okviru lizbonske strategije o gospodarski in socialni obnovitvi (2000) (1) in strategije za trajnostni razvoj (Göteborg, leta 2001) (2) Evropske unije.

Natančneje, sporočilo o integrirani politiki do proizvodov (3) (IPP) predlaga novo strategijo za utrditev in preusmerjanje okoljskih politik v zvezi s proizvodi in za razvijanje trga za okolju prijaznejše proizvode. Znak Skupnosti za okolje je eno izmed orodij, ki lahko pomagajo doseči ta cilj. V sistemu znaka Skupnosti za okolje je veliko informacij in strokovnega znanja o politiki do proizvodov, ki temelji na upoštevanju življenjskega kroga, ki ga je treba približati interesnim skupinam, sodelujočim v nadaljnjem razvijanju pristopa integrirane politike do proizvodov.

V okviru premika k trajnostni porabi in proizvodnji novih direktiv (4) o javnih naročilih, ki vključujejo okoljske vidike v javna naročila, in pred kratkim izdan Priročnik o okoljskih javnih naročilih prinašajo nove možnosti za znak Skupnosti za okolje. Medtem ko javni kupci lahko v svojih razpisih ne zahtevajo izrecno, da so proizvodi in storitve v ponudbah opremljeni z znakom Skupnosti za okolje, pa nove direktive, kadar opredeljujejo zahteve na podlagi kakovosti ali okoljske funkcionalnosti, omogočajo uporabo meril, določenih s sistemom ali ekvivalentom. To bi moralo spodbuditi javne organe, da sprejemajo politične odločitve, zaradi katerih bo njihova nabava prek sistema za znak Skupnosti za okolje in njegovih meril ali drugih ekvivalentnih sistemov, ki zagotavljajo trdno podlago za podatke o proizvodih, zelena.

Znak Skupnosti za okolje je tudi medsebojno povezan s številnimi instrumenti, katerih cilji so čistejša proizvodnja, razvoj in uporaba okoljskih tehnologij. Njegove strukture, postopki in znanje so poznani kot močno izhodišče za načrtovanje, kako izvajati ukrepe predlagane direktive o okoljskem oblikovanju proizvodov, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo. Prednostno področje dejavnosti v okviru akcijskega načrta okoljskih tehnologij (ETAP), in sicer načrtovanje in izvajanje ciljnih zmogljivosti, vključuje raziskovanje odnosa med zasnovo ciljnih zmogljivosti in okoljsko uspešnostjo blaga in storitev, ki jih obravnavajo pobude EU, kot je znak Skupnosti za okolje.

Širitev maja 2004, z desetimi novimi državami članicami, je ustvarila nove razmere za razvoj znaka Skupnosti za okolje ter za prispevanje k okoljski komunikaciji in ozaveščanju. Jasen, vseevropski znak Skupnosti za okolje, npr. Flower (cvet), bi potrošnikom olajšal zeleno nakupovanje po Evropi in jim hkrati pomagal razumeti označevanje tipa I.

Dobro zasnovani sistemi okoljskega označevanja na tržni podlagi bodo ostali za potrošnike privlačni zaradi svoje neposrednosti in preprostosti in ker državljanom zagotavljajo boljše in dostopnejše informacije o okolju. Če so razviti v partnerstvu s proizvajalci in v okviru razumnih stroškov za podjetja, so prijazni tudi do podjetništva, saj povečujejo prodajno privlačnost proizvodov na prodajnem mestu.

Jasno je, da znak Skupnosti za okolje še ni zadovoljivo prodrl na trg. S čedalje širšo vrsto skupin proizvodov (vključno blago in storitve), in s stalno na novo prihajajočimi zahtevki je sedaj v boljšem položaju, kot je bil, a jasno je, da bo sistem za dosego prvotnih ciljev treba spremeniti, predvsem za njegov dejaven začetek v poslovnem svetu. Zaradi revizije sistema znaka Skupnosti za okolje se izvaja ocenjevalna študija, s katero se ocenjuje njegovo celotno učinkovitost pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Ocenjen bo prispevek sistema k trajnostni porabi in proizvodnji ter pripravljeni predlogi, kako z revizijo sistema najbolje odgovoriti na izzive pospeševanja trajnostnega razvoja v Evropi in kako ga narediti privlačnejšega za gospodarske subjekte, predvsem za mala in srednja podjetja. Ta delovni načrt naj bi popolnoma podpiral ocenjevanje sistema in njegovo revizijo, nikakor pa ne sme, potem ko je uredba spremenjena, oteževati kakršnihkoli sprememb sistema znaka za okolje.

Glavni cilj tega spremenjenega delovnega načrta je zato graditi na pridobljenem znanju in izkušnjah o delovanju sistema znaka za okolje ter določiti delovni program za naslednja tri leta z naslednjimi cilji:

—	narediti iz znaka Skupnosti za okolje uspešnejši in učinkovitejši instrument za izboljšanje okoljske kakovosti blaga in storitev;

—	osredotočiti spremenjeni delovni načrt tudi na podpiranje trenutnega ocenjevanja sistema znaka za okolje, ki je v teku, in na prihodnjo revizijo Uredbe;

—	še naprej prispevati k temu, da bo poraba postala bolj trajnostna, ter k uresničevanju političnih ciljev, določenih v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj in šestem okoljskem akcijskem programu;

—	čim učinkoviteje izkoristiti vire, ki jih sistemu dodelijo Komisija, države članice in člani Odbora Evropske unije za znak za okolje (EUEB) (5).

TRATEGIJA ZA RAZVOJ SISTEMAS

2005–2007

1.   Politika in strategija k reviziji Uredbe o znaku za okolje

Znak Skupnosti za okolje se nenehno razvija ter prilagaja svojo dolgoročno politiko in strategijo. Biti mora tesno vključen v tekoče razprave ter povezan z delom za izvajanje sporočila integrirane politike do proizvodov EU in z drugimi razvijajočimi se zakonodajnimi instrumenti, kot so predlagana direktiva o okoljsko oblikovanih proizvodih, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo (EuP), okvirna direktiva 92/75/EGS o gospodinjskih aparatih in sklep Sveta Energy Star za pisarniško opremo, izvajanje ETAP, šesti okoljski akcijski program in strategija Skupnosti za trajnostni razvoj. Znak Skupnosti za okolje mora tudi intenzivno slediti širšemu razvoju okoljskega označevanja proizvodov ter etičnim, kakovostnim in zdravstvenim oznakam, zagotoviti mora ustrezno vključevanje različnih znanstvenih odborov, zato da zagotovi nadaljnjo izboljšavo znanstvene podlage okoljskih meril. Prav tako je pomemben razvoj na področju sistemov okoljskega upravljanja, zlasti glede na Sistem okoljskega ravnanja in presoje Skupnosti (EMAS).

Za učinkovitejše vodenje različnih razprav o tem in pretoka informacij, tako znotraj sistema kot v zunanjih forumih, ter za pripravo in vodenje razprave o prihodnosti sistema je bila v prvem delovnem načrtu za znak za okolje sestavljena dejavna skupina za vodenje politike. Njen prispevek k prihodnji politiki in strategiji sistema je zelo dragocen, saj obravnava vprašanja povezave z drugimi okoljskimi politikami, sinergije z drugimi informacijskimi instrumenti ter številna dolgoročna politična vprašanja. Jasno je prepoznala največje izzive, s katerimi se sistem trenutno ukvarja, ter je obogatila razpravo s številnimi zamislimi o ocenjevanju in reviziji sistema. Te zamisli morajo biti vključene v razprave o reviziji sistema, pri katerih morajo biti na prvem mestu sestanki, ki vključujejo interesne skupine.

Cilj

Prednostna naloga Odbora Evropske unije za znak za okolje (EUEB), držav članic in Komisije mora biti razviti in prilagoditi dolgoročno politiko in strategijo sistema znaka za okolje z vidika bližnje revizije Uredbe. Prispevati morajo tudi k integraciji znaka za okolje v različne politične usmeritve, ki se razvijajo v zvezi s trajnostno porabo (kot so integrirana politika do proizvodov (IPP), EuP, zelena javna naročila, širše označevanje, nižje obdavčenje zelenih proizvodov, ETAP itd.).

Ukrepi

Prednostna naloga EUEB, držav članic in Komisije mora biti vlagati v ocenjevanje in revizijo sistema znaka za okolje ter tako pomagati pri razvijanju in prilagajanju njegove dolgoročne politike in strategije. Ta vložek naj bi bil v obliki namenskih sestankov, preiskav in mobilizacije strokovnega znanja, sledile pa bi objave rezultatov študij.

2.   Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg

Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg bodo določeni glede na revizijo sistema. Namenjeni so zlasti:

(a)	širjenju števila trgov, ki so lahko odprti proizvodom z znakom za okolje, tako da se postopno razširi izbor skupin proizvodov za znak za okolje in da postanejo privlačnejši za proizvajalce;

(b)	bistvenemu povečanju prepoznavnosti znaka za okolje (tj. števila proizvodov z znakom za okolje na trgu) v okviru vsakega od teh trgov/skupin proizvodov;

(c)	preučevanju splošne okoljske koristi sistema in njegovega prispevka k temu, da postaja poraba vedno bolj trajnostna;

(d)	nadgradnji potencialnih sinergij med znakom Skupnosti za okolje in sistemom EMAS.

(a)   Razvoj skupine proizvodov

Trenutno so sprejeta merila za 23 skupin proizvodov: papir za higienske namene uporabe, stroji za pomivanje posode, sredstva za izboljšanje tal, vzmetnice, notranje barve in laki, obuvala, tekstilni proizvodi, osebni računalniki, detergenti za perilo, detergenti za strojno pomivanje posode, kopirni papir, žarnice, prenosni računalniki, hladilniki, pralni stroji, univerzalna čistila in čistila za sanitarne prostore, detergenti za ročno pranje posode, televizijski sprejemniki, trde obloge za tla, sesalniki, turistične nastanitvene storitve, storitve v kampu in maziva.

Da se skupina proizvodov šteje kot prednostna za znak Skupnosti za okolje, morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 1980/2000 posebej navaja nekatere ključne zahteve o ustreznosti za opremljanje z ekološko oznako. Proizvod mora biti pomemben za notranji trg in se mora prodajati za končno potrošnjo ali uporabo. Imeti mora bistvene vplive na okolje, na katere lahko pozitivno vpliva potrošnikova izbira, proizvajalci in trgovci na drobno pa morajo biti pripravljeni svoje proizvode opremiti z znakom za okolje.

Na podlagi kontrolnega seznama vprašanj, izdelanega v prvem delovnem načrtu, je bila izvedena študija za opredelitev prednosti (6), katere rezultat je seznam prednostnih skupin proizvodov, predstavljen v Dodatku I. Ob upoštevanju revizije sistema morajo EUEB in države članice na podlagi študije ter v skladu s priporočili za nadaljnje delo in izboljšavami, objavljenimi v rezultatih študije, še naprej razvijati metodologijo za opredelitev prednostnih skupin proizvodov. Podaljšati morajo tudi vrednotenje okoljskih koristi in tržnih možnosti razpoložljivih skupin proizvodov. Nadalje morajo analizirati tudi posebne zahteve za ocenjevanje stopnje prednosti za storitve.

Izboljšana metodologija mora zagotoviti objektivno določanje prednostnih skupin proizvodov za blago in storitve. Treba je upoštevati tudi, ali je določeno blago ali storitev jasno povezano z že obstoječimi skupinami proizvodov.

Treba je sestaviti začasno skupino za vodenje, ki lahko objektivno in razumljivo natančno opredeli, katere naj bodo na vrhu prednostnih skupin proizvodov.

Vendar pa opravljeno delo pri razvijanju skupin proizvodov ne sme izključiti možnosti, da se spreminjajo načini, na katere se pri reviziji sistema znaka za okolje obravnavajo skupine proizvodov.

Cilj

Ob upoštevanju revizije sistema vzpostaviti vrsto skupin proizvodov, ki sestavlja dovolj zaključen in obvladljiv izbor proizvodov, ki bi zbudil zanimanje trgovcev na drobno, proizvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter potrošniki.

Čim bolje izkoristiti vire, dodeljene za razvoj skupine proizvodov, ter pri tem osredotočiti pozornost na tiste skupine proizvodov, ki so najprimernejše za znak Skupnosti za okolje.

V petih letih je treba število vzpostavljenih skupin proizvodov povečati na 30 do 35.

Ukrepi

Seznam prednostne skupine proizvodov je treba, po posvetovanju z EUEB, redno posodabljati . Ob reviziji vsake skupine proizvodov mora njeno prednost ponovno oceniti EUEB.

Ob upoštevanju študije za opredelitev prednosti, izvedene med prejšnjim delovnim načrtom, morajo pristojni organi in EUEB nadaljevati izboljševanje metodologije določanja prednosti, predvsem si morajo prizadevati razviti ustrezno tehtanje „vprašanj o določanju prednosti“ v študiji. Med drugimi dejavniki je treba upoštevati uspeh ali neuspeh vzpostavljenih skupin proizvodov, okoljskih koristi, ki izhajajo iz morebitne skupine proizvodov, in posebne zahteve za ocenjevanje stopnje prednosti storitev, in sicer glede na rezultate in smernice tekočega ocenjevanja sistema.

Komisija, EUEB in države članice morajo poleg izvajanja potrebnih revizij vzpostaviti še dve novi skupini proizvodov letno. Merila za določanje veljavnosti skupine proizvodov morajo na splošno veljati štiri do pet let (čeprav je to obdobje treba prilagoditi za vsak posamezen primer).

Treba je ustanoviti začasno skupino EUEB za vodenje, ki se bo sestajala enkrat letno ter priporočala prednostne skupine proizvodov in seznanjala s časovnim načrtom za revizije skupin proizvodov. Skupina bo prav tako uvedla metodologijo za opredelitev najnujnejših meril revizije, ki bo temeljila na tehničnem razvoju ustreznih področij.

Vendar pa razvijanje novih skupin proizvodov ne sme vplivati na potrebo po povečanju časa in sredstev v revizijo sistema znaka za okolje.

(b)   Prodor na trg, prepoznavnost in ozaveščenost potrošnika

Obstajajo štirje parametri za merjenje prepoznavnosti znaka za okolje:

—	družbe: število družb, ki jim je podeljen znak za okolje;

—	proizvodi:število proizvodov, za katere imajo družbe znak za okolje;

—	artikli: število trženih artiklov teh proizvodov z znakom za okolje;

—	vrednosti:prodajna vrednost teh artiklov franko tovarna.

Trenutno (maj 2005) več kot 250 družb uporablja znak Skupnosti za okolje (v primerjavi s 87 avgusta 2001) na nekaj sto proizvodih. Tekstil, notranje barve in laki ter turistične nastanitvene storitve so glede na število vlagateljev najuspešnejše skupine proizvodov. V Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru je porazdelitev imetnikov znaka Skupnosti za okolje in njihovih proizvodov še vedno precej neenakomerna, a v primerjavi s preteklostjo kaže na boljše in bolj uravnoteženo pokritje proizvodov.

V letu 2004 je vrednost prodanih proizvodov, opremljenih z znakom Skupnosti za okolje, ocenjena na okoli 400 milijonov (v primerjavi s 54 milijoni leta 2001), s prodajno vrednostjo franko tovarna 700 milijonov eurov v primerjavi s 114 milijoni leta 2001.

Glede dejanskega prodora na trg so proizvodi z znakom Skupnosti za okolje vseeno še vedno razmeroma nepomembni, saj trenutno še vedno predstavljajo manj kot 1 % skupnega trga za različne skupine proizvodov.

Glavni cilj sistema mora biti bistveno izboljšanje svoje privlačnosti za gospodarske udeležence ter opazno povečati število označenih proizvodov, da bo tako postal znak za okolje na trgu bolj prepoznaven in bo povečal svoj vpliv na varstvo okolja. Hkrati mora biti cilj tudi nenehno utrjevati to prepoznavnost, tako da prodor znaka za okolje na trg doseže celoten teoretični potencial, ki na splošno znaša med 5 in 25 % celotnega trga (odvisno od skupine proizvodov in selektivnosti njenih meril za znak za okolje).

Pri tem morajo pristojni organi za znak za okolje nadaljevati identificiranje ciljnih skupin proizvodov v vsaki državi članici. Integrirana tržna strategija lahko precej izboljša usmeritev potrošnikov in privlačnost trga, kar je uspešno dokazal European Flower Week (Evropski teden cvetja) oktobra 2004.

Pridobljene izkušnje kažejo, da je treba povpraševanje upoštevati bolj proaktivno, nedavne izkušnje z European Flower Week 2004 pa kažejo, da bi lahko stanje spremenili s kombinirano strategijo ponudbe in povpraševanja.

Spodbujanje prepoznavnosti EU znaka za okolje v vseh državah članicah je zelo pomembno, prav tako tudi spodbujanje družb, da se prijavijo zanj in poudarijo praktične koristi, ki jih iz tega lahko pridobijo.

Potreba po splošni metodologiji analize potrošnikov izhaja iz delovanja skupine za upravljanje trženja prek izvajanja prvega delovnega načrta. Treba je izvajati raziskave za spremljanje stopnje prepoznavnosti in sledenje razvoju potrošnikove ozaveščenosti. Pomembno bo spodbujati prepoznavnost znaka Skupnosti za okolje v vseh državah članicah ter hkrati deliti izkušnje pri uporabi znaka za okolje med „starimi“ in „novimi“ državami članicami.

Komisija pripravlja vrsto brošur z razlago o ciljih in pomenu ekološke oznake za posamezne skupine proizvodov, ki se priložijo proizvodom z znakom za okolje ob prodaji potrošniku. Prav tako so bile razvite različne brošure, katerih cilj je obveščanje proizvajalcev in trgovcev na drobno o merilih vodilne skupine proizvodov (splošno, tekstilni proizvodi, obutev, detergenti za perilo, barve in laki). Ta material je treba dodatno izboljšati, potem pa ga morajo člani EUEB sistematično porazdeliti.

Da bi optimizirale uporabo tržnih virov, morajo države članice sodelovati s proizvajalci in si prizadevati v svojih državah organizirati skupne tržne kampanje.

Cilji

Letno povišanje za vsaj 50 % vrednosti in/ali števila artiklov, opremljenih z znakom za okolje.

Pred koncem delovnega načrta doseči minimalno raven prepoznavnosti v vseh državah članicah, vključno z metodologijo o stroškovno učinkovitem načinu meritev.

Vsi pomembni proizvajalci in trgovci na drobno se morajo zavedati pomena znaka Skupnosti za okolje in dolgoročno mora več kot polovica evropskih potrošnikov prepoznati logo Skupnosti za okolje kot znak okoljske odličnosti.

Ukrepi

Pred iztekom prvega leta izvajanja tega delovnega načrta mora skupina za upravljanje trženja s pomočjo držav članic izdelati priporočila o tem, kako se lahko izmeri „prodor na trg, prepoznavnost in ozaveščenost potrošnika“ ter kakšne morajo biti ciljne ravni takega ozaveščanja, pri čemer se opirajo na izkušnje, pridobljene s kampanjo teden cvetja iz leta 2004.

EUEB mora izboljšati že obstoječe mehanizme poročanja za sestavo letne statistike za spremljanje prodora na trg različnih skupin proizvodov.

Da bi EUEB, države članice in Komisija dosegli dogovorjene cilje, morajo spodbujati znak Skupnosti za okolje. Ciljne skupine teh dejavnosti morajo biti predvsem trgovci na drobno in uradniki za javna naročila (glej spodaj). Vsaj enkrat na leto je treba o teh dejavnostih poročati (in o njih izmenjati informacije) na sestankih EUEB. Vzporedno pa je treba sistematično zbirati in upoštevati povratne informacije interesnih skupin.

V ta namen mora vsaka država članica razviti tržno strategijo, ki bo vsebovala ustrezne dejavnosti v prednostnem vrstnem redu.

Treba je, če je to primerno, vzpostaviti zveze z vsemi zainteresiranimi strankami (vključno z nevladnimi organizacijami, proizvajalci, potrošniškimi organizacijami in trgovci na drobno), zato da se zviša poznavanje sistema v teh organizacijah in spodbudi trženje znaka Flower prek njihovih kontaktnih mrež.

EUEB, države članice in Komisija morajo spodbujati izmenjavo izkušenj pri izvajanju znaka za okolje med „starimi“ in „novimi“ državami članicami, na primer z organiziranimi izobraževanji.

Glej tudi skupne promocijske dejavnosti (oddelka 4b in 5).

(c)   Koristi za okolje

Celotni cilj znaka za okolje je spodbujati proizvode, ki lahko na podlagi znanstvenih dokazov in v skladu s členom 1(4) Uredbe o znaku za okolje ((ES) št. 1980/2000) v primerjavi z drugimi proizvodi v isti skupini zmanjšajo negativne vplive na okolje ter tako pripomorejo h gospodarni rabi virov in visoki ravni varstva okolja. Znak za okolje tako prispeva k bolj trajnostni porabi in političnim ciljem, določenim v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj (na primer pri podnebnih spremembah, učinkovitosti virov in ekotoksičnosti), šestem okoljskem akcijskem programu in sporočilu o integrirani politiki do proizvodov.

Prejšnje študije in poročila so pokazali, da je posebne okoljske koristi okoljskih oznak težko izračunati, ker jih je težko izolirati in meriti ločeno od okoljskih koristi, pridobljenih z drugimi okoljskimi ukrepi. Medtem ko se neposredne koristi nanašajo pretežno na okoljske prihranke, ki bi jih bilo mogoče doseči, če bi se tržni delež proizvodov z okoljsko oznako povečal, posredne koristi upoštevajo druge pozitivne učinke, ki so jih imeli znaki za okolje v preteklosti in bi jih lahko imeli v prihodnosti. Pred kratkim končana študija o neposrednih in posrednih koristih znaka Skupnosti za okolje kaže, da bi lahko ta z 20-odstotnim povečanjem sprejemljivosti trga mnogo privarčeval s svojimi posrednimi koristmi, saj bi lahko deloval kot eden stroškovno bolj učinkovitih instrumentov za zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi z vrsto drugih dejavnosti v okviru politik in programov.

Javna naročila pomenijo približno 16 % (7) celotnega BDP EU, kupce v družbah ter drugih vladnih in nevladnih organizacijah pa je treba bolj sistematično spodbuditi k uporabi meril znaka za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih. Pred kratkim objavljeni Priročnik o okoljskih javnih naročilih pomembno prispeva v tej smeri.

Ozaveščenost kupcev pa še ni dovolj razvita, da bi pomembno vplivala na trg. Zato mora biti eden posebnih ciljev, da se v naslednjih treh letih zlasti poveča javno povpraševanje kupcev po zelenih proizvodih. Treba je raziskati ukrepe za povečanje takega povpraševanja.

Cilji

Povečati trajnostno porabo in krepiti politične cilje, določene v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj, šestem okoljskem akcijskem programu in sporočilu o integrirani politiki do proizvodov.

Nemudoma je treba uradnike za javna naročila obvestiti o možnostih uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih.

Ukrepi

EUEB mora še naprej ocenjevati neposredne in posredne okoljske koristi znaka za okolje kot celote. Prav tako je treba sistematično oceniti možne koristi za vsa nova ali spremenjena merila skupin proizvodov.

EUEB, države članice in Komisija morajo uradnike za javna naročila in zasebno nabavo obvestiti o možnostih uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri njihovih natečajih.

(d)   Sinergije med znakom Skupnosti za okolje ter sistemom okoljskega ravnanja in presoje (EMAS)

Dopolnjujoče in medsebojno podpirajoče vloge znaka Skupnosti za okolje in EMAS je treba z vidika revizije obeh sistemov analizirati in nadgraditi do dejanskega partnerstva. Tesno sodelovanje in jasno razumevanje tega, kako bosta ta sistema delovala skupaj, sta bistvena za zagotovitev uspeha obeh sistemov. Kot je bilo navedeno že v prejšnjem delovnem načrtu, je družba, ki ima EMAS ali ISO 14001, samoumevno taka, da je sistematično vodena z okoljskega vidika in nenehno izboljšuje svojo okoljsko uspešnost, ki je precej nad najnižjimi pravnimi zahtevami. Proizvod, opremljen z znakom Skupnosti za okolje, je nedvomno eden najboljših z okoljskega vidika. Družba z EMAS bi imela koristi, če bi merila znaka Skupnosti za okolje v svoji okoljski politiki uporabljala kot jasen in pozitiven okoljski cilj za svoje proizvode. Iz izvajanja meril znaka za okolje je mogoče izvleči jasne cilje okoljske učinkovitosti. Družba, ki ima ali želi znak za okolje za svoje proizvode, bi imela koristi od uporabe EMAS pri upravljanju in vzdrževanju svoje usklajenosti z vsemi s tem povezanimi merili, hkrati pa bi imela koristi od širših možnosti trženja. Po sistemu znaka Skupnosti za okolje so postala možna različna znižanja pristojbin, na primer za družbe s certifikati EMAS in ISO 14001, za mala in srednja podjetja ter prve v poslu.

3.   Sodelovanje, koordinacija in povezave med sistemom EU in drugimi sistemi okoljskih znakov tipa I v državah članicah

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, morata koordinacija in sodelovanje med sistemom za znak Skupnosti za okolje in sistemi za druge okoljske oznake v državah članicah postopno postati bolj sistematična in obširna. To bi lahko povečalo gospodarsko učinkovitost sistema in pomagalo znižati možne negativne vplive na trgovino. V ta namen je bila ustanovljena stalna skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, ki se sestaja približno štirikrat na leto.

Ob upoštevanju izkušenj, ki jih je skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije pridobila v zadnjih treh letih, so cilji v zvezi s sodelovanjem in koordinacijo še vedno veljavni. Skupina pa še ni dosegla svojega celotnega teoretičnega potenciala.

Glavni pozitivni rezultati se osredotočajo na dve področji: veliko podatkov je bilo zbranih o tem, kako delujejo pristojni organi, in posledica tega so bili sprejeti ukrepi za uskladitev postopkov različnih pristojnih organov. To je pomemben korak naprej, saj verodostojnost sistema zahteva, da vsi pristojni organi uporabljajo enake postopke.

Vendar morata sodelovanje in koordinacija med sistemom znaka Skupnosti za okolje in drugimi sistemi okoljskih znakov v državah članicah prehoditi še dolgo pot, saj visoka stopnja sodelovanja zahteva visoko raven sprejetih obveznosti vseh strank.

Za izboljšanje razmer so bili znotraj okvira prejšnjega delovnega načrta sprejeti nekateri ukrepi, kot so dejavno vzpostavljanje stika z nacionalnimi sistemi za okoljske oznake, da bi jih spodbudili k nadaljnjemu sodelovanju z znakom Skupnosti za okolje. Pobude, ki jih je sprejela skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, zajemajo organiziranje sestankov med organom za znak Skupnosti za okolje in predsedniki ali predstavniki nacionalnih organov za okoljske oznake, pa tudi preučitev podobnosti vključenosti interesnih skupin ter overitev med znakom Skupnosti za okolje in drugimi nacionalnimi oznakami. Drugi ukrepi zajemajo preučitev usklajenosti meril za skupine proizvodov, ki so v nekaterih državah članicah dosegli spodbudne rezultate, npr. v Avstriji. Na tem področju še vedno poteka pomembno delo.

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, bo z boljšo koordinacijo razvijanja skupine proizvodov mogoče privarčevati precej virov.

Ne nazadnje je širitev z 10 novimi državami članicami prinesla nekatere nove nacionalne okoljske oznake, ki prinašajo nove priložnosti za sodelovanje, pa tudi nove izzive.

Cilj

Preučiti sinergije med znakom Skupnosti za okolje in drugimi okoljskimi oznakami v državah članicah s postopno in sistematično krepitvijo sodelovanja, koordinacije in povezav med njimi, zlasti zaradi revizije sistema znaka za okolje.

Ukrepi

Skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije mora pripraviti in izvajati strategijo, kako spodbujati nacionalne organe za okoljske oznake tipa I k nadaljnjemu sodelovanju in povezavi z organom za znak Skupnosti za okolje.

(a)   Koordinacija razvijanja skupine proizvodov

Organ za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake morajo sistematično izmenjavati informacije o obstoječih skupinah proizvodov in njihovih programih za razvijanje skupine proizvodov ter, če je to primerno, usklajevati svoja prizadevanja, zbiranje virov, strokovno znanje in rezultate. To bi pripeljalo do vzajemnega varčevanja, pojasnjene bi bile posamezne vloge različnih sistemov, omogočeno pa bi bilo tudi usklajevanje (kjer imajo podobne oznake podobne cilje). Vsi vpleteni morajo razmisliti o tem, kako lahko organ za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake z vidika prihajajoče revizije Uredbe o znaku Skupnosti za okolje dolgoročno najbolje vzajemno delujejo.

V prejšnjem delovnem programu je bilo to storjeno (na primer z „Nordic Swan“ in „Stichting Milieukeur“), vendar sodelovanje ni bilo sistematično in bodo potrebna večja prizadevanja za doseganje praga usklajevanja. Prizadevanja za koordinacijo med organom za znak Skupnosti za okolje in nacionalnimi sistemi se bodo sedaj osredotočila na določanje razvijanja skupine proizvodov, konvergenco, ozaveščanje v zvezi s posebnimi potrebami in razmerami na nacionalni ravni – vse zaradi zagotavljanja vložka za revizijo Uredbe o znaku za okolje.

Da bi zagotovili jasnejšo in bolj sistematično koordinacijo, morajo države članice svoja stališča o strategiji v zvezi z zadevnimi nacionalnimi sistemi jasno podati na začetku razvoja ali revizije skupine proizvodov. Zlasti kadar merila znaka Skupnosti za okolje za skupino proizvodov že obstajajo in se država članica samostojno odloči, da bo razvila nova merila za svojo nacionalno oznako, je treba na EUEB razpravljati o argumentih za razvoj meril in o posebnih nacionalnih razmerah, ki ta merila zahtevajo.

Cilj

Postopna krepitev koordinacije razvijanja skupine proizvodov v različnih sistemih označevanja v EU, zlasti z vidika revizije sistema znaka za okolje.

Ukrepi

EUEB mora spodbujati sodelovanje z nacionalnimi organi za oznake v državah članicah z namenom izvedbe pregleda in izdelave seznama vseh skupin proizvodov, ki jih vključujejo okoljske oznake v EU, ter uvesti mehanizem za vzpostavitev in aktualiziranje centralnega registra teh skupin proizvodov in njihovih meril. To je treba uporabiti, da se preuči, kako lahko revizija Uredbe o znaku Skupnosti za okolje izboljša koordinacijo z nacionalnimi in mednarodnimi organi za oznake.

EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo postopoma uskladiti svoje delovne programe in sistematično izmenjevati informacije.

EUEB mora upoštevati pomembno delo, ki poteka prek mreže za globalno okoljsko označevanje (Global Eco-labelling Network – GEN), ponovno z vidika revizije sistema znaka za okolje.

(b)   Skupni ukrepi za spodbujanje sistema znaka Skupnosti za okolje in drugih okoljskih oznak v državah članicah in njihovih proizvodov z okoljskimi oznakami, med drugim za povečanje ozaveščenosti med potrošniki ter njihovo razumevanje skupnih in komplementarnih vlog sistemov

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, je treba različnim interesnim skupinam dati informacije o okoljski vrednosti različnih okoljskih oznak v Evropi, ki predstavljajo različne sisteme, ne kot konkurenčne, temveč bolj kot komplementarne.

To zahteva veliko skupnih razprav med organom za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake v državah članicah, da bi dosegli skupno razumevanje in predstavitev sistemov ter njihovih skupnih in komplementarnih ciljev in vlog.

Skupne promocijske kampanje za skupne skupine proizvodov, skupno spletno stran/zbirko podatkov, mehanizme medsebojnega priznavanja in posebej prilagojene pristojbine za proizvajalce, ki veljajo za oba sistema, je treba še naprej preučevati.

Cilj

Študija primerov, v katerih so znak Skupnosti za okolje in druge okoljske oznake v državah članicah zelo komplementarni, in preučitev možnih skupnih ukrepov.

Ukrepi

Skupina za upravljanje sodelovanja in koordinacije, Komisija, države članice in organi za druge oznake v državah članicah morajo skupaj izdelati seznam skupnih vlog in ciljev nacionalnih organov za oznake in organa za znak Skupnosti za okolje.

EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo preučiti možnosti za ustanovitev skupne „zelene trgovine“ s proizvodi z okoljsko oznako na internetu (in/ali povezanih dejavnosti). Če so ugodne, je treba predlagati časovni načrt in proračun za ustanovitev trgovine.

Komisija je med posvetovanjem z EUEB tako prilagodila strukturo pristojbine za znak Skupnosti za okolje, da se vlagateljem, ki želijo imeti znak Skupnosti za okolje in eno ali več drugih oznak v državah članicah, ponudi primeren popust  (8) . Drugi organi za oznake v državah članicah morajo narediti isto.

4.   Skupne dejavnosti za promocijo

Prostovoljni sistem je lahko uspešen in pomembno vpliva na trg samo, če zagotavlja gospodarsko spodbudo potencialnim vlagateljem ter ga podpira pomembno število tržnih in promocijskih dejavnosti. Člen 10 spremenjene Uredbe (ES) št. 1980/2000 zahteva od držav članic in Komisije, da v sodelovanju s člani EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z dejavnostmi, ki povečujejo ozaveščenost, in informacijskimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, trgovce, trgovce na drobno in splošno javnost. Zelo pomembno je vključevanje različnih interesnih skupin, zlasti takih, ki lahko delujejo kot krovne organizacije (kot je sektor maloprodaje na drobno ter potrošniške in okoljske nevladne organizacije).

EUEB mora še naprej najmanj dvakrat letno organizirati redna srečanja skupine za upravljanje trženja, ki se ukvarjajo predvsem s trženjem, promocijo in razvijanjem strategije.

Skupna uporaba obstoječih virov bi lahko omogočila pripravo bolj ambicioznih kampanj, ki se posvečajo potrošnikom, kot na primer „Flower Week (Teden cvetja)“ oktobra 2004.

Cilj

EUEB, Komisija in države članice morajo ustrezno usklajevati tržna prizadevanja ter razviti in izvajati skupne dejavnosti.

Ukrepi

Skupina za upravljanje trženja se mora sestati vsaj dvakrat letno ter razpravljati o trženju in promociji v zvezi s strateškim razvojem sistema.

Kot je bilo navedeno v prejšnjem delovnem načrtu, morajo EUEB, Komisija in države članice skupaj poiskati različne ključne ciljne skupine ter opredeliti in izvesti strategijo za vsako od njih.

(a)   Skupne promocijske dejavnosti za povečanje ozaveščenosti interesnih skupin

Glavni cilj je nenehno obveščanje proizvajalcev, potrošnikov in krovnih organizacij (trgovci na drobno in nevladne organizacije), pravzaprav vseh interesnih skupin, o znaku Skupnosti za okolje in njegovem razvoju. Primerna sredstva za to so med drugim tiskano gradivo (brošure in glasila, članki) in spletna stran. Vzporedno je treba sistematično zbirati povratne informacije interesnih skupin in jih upoštevati.

Komisija in različni pristojni organi so razvili celo serijo brošur, ki je sistematično na razpolago ustreznim interesnim skupinam, prav tako pa se redno posodablja in izpopolnjuje. V zadnjih treh letih so si prizadevali predvsem za učinkovitejšo uporabo omejenih virov za oblikovanje brošur, glasil in informativnega gradiva ter za njihovo bolj sistematično širjenje med ključne ciljne skupine.

Prav tako je spletna stran organa za znak Skupnosti za okolje (http://europa.eu.int/ecolabel) učinkovit vir vseh pomembnih informacij in se tudi redno posodablja. Število zadetkov se stalno povečuje in znaša trenutno okoli 75 000 na mesec. Za krepitev njene verodostojnosti in preglednosti morajo redne vnose spodbujati vse interesne skupine, vključno z industrijskimi, potrošniškimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Pomembno je to delo nadaljevati in uporabiti vse možnosti pri oblikovanju spletne strani.

Poleg zagotavljanja primernih informacijskih orodij je pomembno tudi upoštevanje dogodkov, kot so razstave in sejmi, na katerih se znak Skupnosti za okolje predstavi širši javnosti. Do sedaj ni bila narejena še nobena sistematična analiza, ki bi raziskala, katere razstave oziroma sejmi so najprimernejši za spodbujanje sistema, čeprav se je to občasno izvajalo, večinoma v času ciljnih tržnih dejavnosti. Naslednji pomemben vidik, ki je bil raziskan, je možnost uporabe proizvodov z znakom za okolje na „mega dogodkih“, kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre ali festivali itd. Rezultati so zelo spodbudni, kot na primer med olimpijskimi igrami leta 2004 v Atenah in na bližnjih zimskih olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu.

Cilji in izvedbeni ukrepi, navedeni v prejšnjem delovnem načrtu, veljajo tudi za spremenjeni delovni načrt.

Cilj

Nenehno obveščanje vseh interesnih skupin o znaku Skupnosti za okolje in njegovem razvoju. Vzporedno je treba od interesnih skupin sistematično zbirati povratne informacije in jih upoštevati.

Ukrepi

EUEB in države članice morajo tesno sodelovati s Komisijo, da:

—	posodobijo in izpopolnijo spletno stran znaka za okolje;

—	nadaljujejo razvoj in distribucijo brošur ter drugega tiskanega gradiva za povečanje ozaveščenosti;

—	interesnim skupinam zagotovijo informacije, ki pojasnjujejo postopke, čas in stroške v zvezi s predložitvijo vloge za znak za okolje;

—	sestavijo seznam dogodkov, na katerih bi bilo treba spodbujati znak za okolje.

EUEB mora raziskati brezplačna informacijska orodja (zbirke podatkov, smernice itd.), ki se zagotovijo vlagateljem.

Pristojni organi in služba za pomoč uporabnikom od vsakega imetnika dovoljenja zberejo podatke o tem, kje se prodajajo njihovi proizvodi.

(b)   Skupne promocijske dejavnosti za povečanje ozaveščenosti javnega in zasebnega kupca

Kupci imajo na razpolago informacije o pravnem okviru (kako lahko kupec vključi merila znaka za okolje v svoje natečaje) in okoljskih zahtevah na podlagi sposobnosti, kot je opisano v dokumentih o merilih znaka za okolje za različne skupine proizvodov. Pri tem je pomembna vloga spletne strani znaka za okolje. Treba je oblikovati ustrezno gradivo za pospešitev uporabe meril znaka Skupnosti za okolje pri javnih odkupih, na primer poenostavljene kontrolne liste za vse skupine proizvodov. Treba je organizirati skupna srečanja EUEB in javnih kupcev, prav tako pa je treba razmisliti o nacionalnih in/ali regionalnih kampanjah.

Cilj

Kratkoročno je treba uradnike za javna naročila obvestiti o možnostih uporabe meril znaka za okolje na njihovih natečajih.

Ukrepi

EUEB, Komisija in države članice morajo v sodelovanju z uradniki, odgovornimi za zelena javna naročila v javnih upravah, oblikovati skupno strategijo in vrsto skupnih ukrepov za spodbujanje uporabe meril znaka Skupnosti za okolje ali ekvivalenta pri javnih naročilih in zasebni nabavi.

EUEB, Komisija in države članice morajo zagotoviti čim bolj množično razdeljevanje tega priročnika javnim kupcem in oblikovati ustrezno gradivo. Prav tako morajo organizirati usposabljanje in informativne sestanke ter druge tovrstne dejavnosti v sodelovanju s sistemom Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Te informacije morajo biti objavljene na spletni strani znaka za okolje.

(c)   Skupna promocija in podpora malim in srednjim podjetjem ter distributerjem

V zadnjih treh letih je bila udeležba malih in srednjih podjetij na splošnih sestankih, pa tudi v delovnih skupinah za razvoj meril za različne skupine proizvodov, ena ključnih prednostnih nalog znaka Skupnosti za okolje. Mala in srednja podjetja nimajo vedno primernih sredstev ali informacij za upoštevanje priložnosti, ki jih ponuja znak za okolje, in pripravo uspešne vloge. Treba jim je pomagati z mrežami, ki vključujejo druge vlagatelje, interesne skupine, pristojne organe in druge tovrstne organizacije, kot so podjetniška združenja ali regionalne oblasti.

Pomembno vlogo kot posredniki med proizvajalci in potrošniki imajo tudi prodajalci na drobno. Ti bi lahko na primer uporabili znak za okolje za izboljšanje podobe kakovosti proizvodov lastne zaščitne znamke in poskusili svojim kupcem ponuditi druge proizvode, opremljene z znakom za okolje. Zato mora biti razvijanje strateških partnerstev s trgovci na drobno prednostna naloga.

Ukrepi

EUEB mora razviti strategijo in ukrepe za vzpostavitev podpornih mrež za pridobitev znaka za okolje za mala in srednja podjetja.

Pristojni organi EUEB morajo razvijati strateška partnerstva s trgovci na drobno.

5.   Načrtovano financiranje sistema

Zaradi vključenosti mnogih organizacij, vključno z javno upravo (proračun Komisije, na primer, je leten), je bilo zadnja tri leta težko pripraviti natančne proračune.

Sistem znaka Skupnosti za okolje zaznamujeta dve glavni zahtevi: viri za razvijanje skupine proizvodov ter viri za trženje in promocijo.

Viri, namenjeni sistemu leta 2003 (Komisija in države članice), se ocenjujejo na okoli 3,2 milijona eurov (brez plač). Financiranje iz pristojbin je znašalo okoli 370 000 eurov, kar predstavlja okoli 11,5 %. To pomeni, da je zmogljivost samofinanciranja sistema nekoliko nad 10 %, kar je daleč od dolgoročnega cilja samofinanciranja.

Viri, namenjeni sistemu, so bili v zadnjih treh letih enakovredni virom za razvoj in revizijo skupin proizvodov. Uporabljeni so bili zelo učinkovito. Vedno večje število skupin proizvodov in posledično povečanje ustreznega trženja bo logično vodilo do povečanja proračunskih potreb sistema. Zato je treba proračun sistema analizirati v zvezi s celotno strategijo razvoja meril za skupine proizvodov.

Cilj

Dolgoročni cilj mora biti samofinanciranje sistema, za dosego tega pa je treba določiti in spremljati izvedljive kratkoročne cilje.

Ukrepi

Pred koncem veljavnosti tega delovnega načrta mora EUEB izpeljati analizo za vzpostavitev skladne in stvarne strategije s ciljem samofinanciranja sistema. Ta strategija mora vključevati metodologijo za skupno merjenje izdatkov in prihodkov sistema za okoljske oznake vsake države članice in povezano poročanje o financiranju.

---

(1)  COM 2000/7: http://europa.eu.int/growthandjobs/key/index_en.htm.

(2)  COM(2001)264 končno: http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2001/com2001_0264en01.pdf.

(3)  COM(2003)302 končno: http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2003/com2003_0302en01.pdf.

(4)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1 in str. 114.

(5)  Opomba: Komisija deluje kot sekretariat za EUEB in sodeluje v vseh njegovih dejavnostih.

(6)  AEAT zaupno, opredelitev novih prednostnih skupin proizvodov z znakom za okolje, poročilo za Evropsko Komisijo, GD za okolje, maj 2004.

http://europa.eu.int/comm/environment/ecolabel/product/pg_prioritisation_en.htm.

(7)  Poročilo Komisije o ekonomskih učinkih javnih naročil „Poročilo o delovanju trgov javnih naročil v EU: koristi od uporabe direktiv EU in izzivi v prihodnosti“, 3.2.2004.

http://europa.eu.int/comm/internal_market/publicprocurement/docs/public-proc-market-final-report_en.pdf.

(8)  Odločba Komisije 2000/728/ES z dne 10. novembra 2000 o določitvi pristojbin za vlogo in letnih pristojbin za znak Skupnosti za okolje (UL L 293, 22.11.2000, str. 18). Odločba Komisije 2003/393/ES z dne 22. maja 2003 o spremembi Odločbe 2000/728/ES o določitvi pristojbin za vlogo in letnih pristojbin za znak Skupnosti za okolje (UL L 135, 3.6.2003, str. 31).