This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62023CN0040
Case C-40/23 P: Appeal brought on 26 January 2023 by European Commission against the judgment of the General Court (Seventh Chamber — Extended Composition) delivered on 16 November 2022 in Case T-469/20, Kingdom of the Netherlands v Commission
Zadeva C-40/23 P: Pritožba, ki jo je 26. januarja 2023 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 16. novembra 2022 v zadevi T-469/20, Kraljevina Nizozemska/Komisija
Zadeva C-40/23 P: Pritožba, ki jo je 26. januarja 2023 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 16. novembra 2022 v zadevi T-469/20, Kraljevina Nizozemska/Komisija
UL C 173, 15.5.2023, p. 14–15
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
15.5.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 173/14 |
Pritožba, ki jo je 26. januarja 2023 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 16. novembra 2022 v zadevi T-469/20, Kraljevina Nizozemska/Komisija
(Zadeva C-40/23 P)
(2023/C 173/20)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranki
Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: B. Stromsky, H. van Vliet in I. Georgiopoulos, agenti)
Druga stranka v postopku: Kraljevina Nizozemska
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
|
— |
sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 16. novembra 2022 v zadevi T-469/20, Kraljevina Nizozemska/Komisija, EU:T:2022:713, razveljavi; |
|
— |
četrti in peti tožbeni razlog v zadevi T-469/20 zavrne; |
|
— |
uporabi pooblastilo iz člena 61, prvi odstavek, drugi stavek, Poslovnika Sodišča Evropske unije, da samo dokončno odloči o zadevi, in tožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno; |
|
— |
Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica navaja en pritožbeni razlog, ki je razdeljen na dva dela.
S sklepom Komisije, izpodbijanim na prvi stopnji (1) (v nadaljevanju: Sklep), je bil ukrep razglašen za združljiv z notranjim trgom, ne da bi bilo dokončno odločeno o tem, ali gre pri tem ukrepu za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.
V prvem delu je navedeno, da je Splošno sodišče pravno napačno ugotovilo, da bi Komisija sklep o nenasprotovanju v smislu člena 4(3) Uredbe 2015/1589 (2) lahko sprejela samo, če bi prej odločila o vprašanju, ali ukrep, ki je predmet preiskave, pomeni državno pomoč. Po mnenju Komisije z različnimi načini razlage prava Unije take ugotovitve ni mogoče potrditi. Komisija namreč trdi, da izpodbijana sodba ni skladna s ciljem zakonodajalca Unije, da je treba hitro pojasniti, ali so ukrepi združljivi z notranjim trgom. Če bi bila namreč izpodbijana sodba potrjena, bi to lahko pripeljalo do tega, da bi bila Komisija prisiljena dolgotrajno in po nepotrebnem preizkusiti, ali določen ukrep zajema vse elemente iz člena 107(1) PDEU, kljub temu, da je tako in tako prepričana, da je ta ukrep združljiv z notranjim trgom.
Z drugim delom se Splošnemu sodišču očita, da je pravno napačno ugotovilo, da Sklep krši načelo pravne varnosti. Sklep naj bi, nasprotno, povečeval pravno varnost s tem, da je bil ukrep razglašen za združljiv z notranjim trgom, takoj ko je Komisija to ugotovila.
(1) Sklep Komisije C(2020) final 2998 z dne 12. maja 2020 o ukrepu pomoči SA.54537 (2020/NN) – Nizozemska, prepoved premoga za proizvodnjo električne energije na Nizozemskem.
(2) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).