(1)

Ženevski akt Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (2) (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt) je mednarodni sporazum, v skladu s katerim pogodbenice izvajajo sistem medsebojne zaščite označb porekla in geografskih označb.

(2)

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2019/1754 (3) o pristopu Unije k Ženevskemu aktu je Unija 26. novembra 2019 deponirala listino o pristopu k Ženevskemu aktu. Pristop Unije k Ženevskemu aktu je začel veljati 26. februarja 2020. Ker je bila Unija peta pogodbenica, ki je pristopila k Ženevskemu aktu, je Ženevski akt začel veljati istega dne v skladu s členom 29(2) Ženevskega akta.

(3)

V skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta lahko pristojni organi vsake pogodbenice Ženevskega akta vložijo zahtevke za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki jo vpiše v mednarodni register. V skladu s členom 9 Ženevskega akta se lahko druge pogodbenice odločijo, ali bodo označbo porekla ali geografsko označbo zaščitile na svojem ozemlju.

(4)

V skladu s členom 1(2) Uredbe (EU) 2019/1753 izraz „geografske označbe“ za namene navedene uredbe in aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, vključuje zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe v smislu Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(5)

V skladu s členom 2(1) Uredbe (EU) 2019/1753 je Komisija kot pristojni organ Unije pooblaščena, da po pristopu Unije k Ženevskemu aktu vloži in zatem redno vlaga zahtevke za mednarodno registracijo označb porekla in geografskih označb Unije pri Mednarodnem uradu.

(6)

Med septembrom in novembrom 2022 so države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) 2019/1753 Komisiji poslale 12 zahtev za registracijo zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki imajo poreklo na njihovem ozemlju in so zaščitene v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, v mednarodnem registru.

(7)

Imena, zaščitena v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 kot zaščitene označbe porekla (ZOP) in zaščitene geografske označbe (ZGO), bi bilo treba vložiti kot zahtevke za registracijo v mednarodnem registru kot označbe porekla oziroma geografske označbe.

(8)

Zato bi bilo treba na podlagi navedenih zahtev, ki so jih države članice poslale Komisiji za vložitev zahtevkov za mednarodno registracijo geografskih označb, ki imajo poreklo na njihovem ozemlju in so v Uniji zaščitene v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, vzpostaviti seznam zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO).

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –