52021AE5118

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE5118 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021AE5118

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Inovativni finančni instrumenti pri razvoju podjetij s socialnim učinkom (raziskovalno mnenje)

EESC 2021/05118

UL C 194, 12.5.2022, pp. 39–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

12.5.2022

Uradni list Evropske unije

C 194/39

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Inovativni finančni instrumenti pri razvoju podjetij s socialnim učinkom

(raziskovalno mnenje)

(2022/C 194/07)

Poročevalec:	Giuseppe GUERINI
Soporočevalka:	Marie-Pierre LE BRETON

Zaprosilo	francosko predsedstvo Sveta Evropske unije, 21. 9. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	13. 12. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 1. 2022
Plenarno zasedanje št.	566
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	231/1/3

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja odločitev francoskega predsedstva Sveta EU in posebno zavezo ministrstva za gospodarstvo in finance ter francoske vlade, da podprejo izvajanje akcijskega načrta za socialno gospodarstvo.

1.2

EESO meni, da je treba razviti inovativne finančne instrumente, ki bodo lahko imeli pozitivne socialne učinke, predvsem z ukrepi, ki jih izvajajo organizacije socialne ekonomije, pa tudi z vključevanjem vseh podjetij, ki si prizadevajo doseči pozitivne socialne učinke. EESO zato ceni in podpira določbe akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija predstavila 9. decembra 2021, zlasti predlog o spodbujanju oblikovanja trgov za naložbe v socialna podjetja v Evropi s podpiranjem novih instrumentov.

1.3

EESO meni, da je priznanje socialnega in lokalnega gospodarstva kot enega od 14 ekosistemov evropske industrijske strategije skladno s spodbujanjem naložb s socialnim učinkom, in pozdravlja to priznanje.

1.4

EESO meni, da je treba uvesti in podpreti oblike naložb, namenjene doseganju socialnih učinkov, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter privabljanju zasebnih vlagateljev in svežega kapitala, vendar priporoča, naj se te naložbe usmerijo tako, da bodo imele dodatne in multiplikacijske učinke, ter naj nikoli ne nadomestijo javnofinančnih socialnih izdatkov za osnovne storitve.

1.5

EESO se strinja, da bi bilo treba (i) vnaprej skupaj razviti orodja in kazalnike za oceno socialnega učinka za vsak projekt posebej, s čimer bi zagotovili spoštovanje posebnosti organizacij socialne ekonomije, in (ii) oblikovati evropsko opredelitev socialnega učinka.

1.6

EESO priporoča, da se naložbe, namenjene doseganju socialnih učinkov, oblikujejo tako, da se zagotovi ravnovesje med socialnim učinkom (pozitivne spremembe zaradi naložb), stopnjo donosa (odgovoren in trajnosten donos za vlagatelja) in stopnjo tveganja za socialna podjetja, pri čemer se spodbuja krepitev socialnega podjetništva s svežim pritokom vloženega kapitala in izboljšanjem standardov preglednosti in družbene odgovornosti ter krepi zmogljivosti za vključitev podjetij s socialnim učinkom in podjetij socialne ekonomije v evropski gospodarski sistem.

1.7

EESO ceni pobude Evropske komisije iz preteklih letih, zlasti v zvezi s programom Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), in pozdravlja posebna sredstva za program InvestEU, namenjena krepitvi evropske socialne infrastrukture.

1.8

EESO meni, da so za spodbuditev držav članic in Komisije k temu, da bi dale nov zagon tem pobudam, pomembne redne analize, na podlagi katerih bi pripravili podroben pregled različnih inovacijskih sistemov za podpiranje financiranja s socialnim učinkom v državah članicah. S tem bi vzpostavili skupno bazo znanja in spodbudili izmenjavo primerov dobre prakse.

1.9

EESO meni, da je treba na evropski ravni nujno ustanoviti organ za politično usmerjanje in tehnično spremljanje inovativnih pobud za financiranje socialne ekonomije in podjetij, katerih namen je doseganje ciljev socialnega učinka.

2. Splošne ugotovitve

2.1

EESO že vrsto let opozarja, da bi si morale evropske institucije in države članice prizadevati za okrepitev vloge socialne ekonomije v evropskem okviru.

2.2

EESO je nedavno v mnenju ECO/533 (1) priporočil, naj unija kapitalskih trgov v celoti upošteva različne oblike naložb s socialnim učinkom, zlasti na področju socialne ekonomije.

2.3

V zadnjem desetletju sta ozaveščanje in priznavanje vloge organizacij socialne ekonomije pripeljala do vse večjega poudarka na naložbah s socialnim učinkom, ki naj bi še povečale že tako velik potencial podjetij socialne ekonomije za odgovorne in trajnostne inovacije in ustvarjanje delovnih mest (2).

2.4

Evropa vse bolj potrebuje vključujoče in odgovorno financiranje, zato bi se morala Evropska unija zavezati, da bo uvedla ukrepe in smernice za institucije, podjetja, finančne sklade, univerze, raziskovalna središča, akterje socialne ekonomije in lokalne skupnosti o tem, kako povečati potencial socialnega podjetništva in vplivati na financiranje, kar so dejavniki za razvoj bolj vključujočega in trajnostnega gospodarstva.

2.5

Številne organizacije socialne ekonomije zagotavljajo storitve, ki so življenjskega pomena zlasti za prikrajšane skupine prebivalstva. To so socialne, zdravstvene, negovalne in izobraževalne storitve ter na splošno vse storitve, ki ranljivim osebam omogočajo dostojno življenje, pri čemer gre predvsem za zagotavljanje primernih delovnih pogojev.

2.6

Zato je treba naložbe s socialnim učinkom usmeriti tako, da bodo dopolnjevale javne politike in prinašale multiplikacijske učinke, pri čemer se je treba izogniti temu, da bi nadomestile javna sredstva, kar zlasti velja za podjetja, ki so aktivna na področju socialnih politik za ranljive osebe.

2.7

Zaradi pandemije smo se morali vsi soočiti s socialnimi izzivi, ki otežujejo uresničevanje ambicioznih ciljev trajnostnega prehoda (revščina in neenakost, težave pri vključevanju migrantov, pomanjkljivosti pri vključevanju invalidov ter nedostopnost stanovanj za ranljive družine in mlade). Zato je prišel čas, da podpremo model gospodarske rasti in sistem podjetij, ki lahko spodbujajo uresničevanje socialnih ciljev, med katerimi je treba prednost nameniti spodbujanju kakovostnih delovnih mest.

3. Opredelitev inovativnih finančnih instrumentov

3.1

EESO se strinja z določbami akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, ki se nanašajo na potrebo po uvedbi inovativnih finančnih instrumentov, namenjenih razvoju podjetij s socialnim učinkom in podjetij socialne ekonomije. Zato meni, da je zelo pomembno poudariti, da ti finančni instrumenti vključujejo širok nabor naložb, ki temeljijo na predpostavki, da lahko zasebni kapital prispeva k doseganju pozitivnih socialnih učinkov – pri čemer je treba te vedno obravnavati prednostno – in hkrati ustvarja gospodarske koristi.

3.2

Posebnost teh instrumentov je torej prav namen vlagatelja, da z ustvarjanjem skupnih sredstev in skupnih vrednot uresniči socialne cilje, tudi z zagotavljanjem uravnoteženega gospodarskega donosa, ki je v veliki meri namenjen doseganju socialnih ciljev.

3.3

Dejavni akterji, ki spodbujajo in ustvarjajo te inovativne instrumente, so lahko podjetja, organizacije in skladi, ki si prizadevajo za doseganje merljivega socialnega učinka, združljivega z gospodarskim učinkom.

3.4

Naložbe s socialnim učinkom morajo vključevati naslednje elemente:

—	jasna in namerna usmerjenost k ustvarjanju pozitivnih socialnih učinkov,

—	podpora podjetjem, ki so jasno opredeljena kot podjetja socialne ekonomije, na podlagi splošno sprejetih opredelitev in objektivnih meril,

—	določitev pričakovanj glede pravičnih, trajnostnih in preglednih gospodarskih donosov, čeprav so lahko pod povprečnim tržnim donosom,

—	pripravljenost, da se del sredstev ponovno vloži v spodbujanje drugih naložb s socialnimi cilji,

—	merljiv učinek, ki je bistven za zagotavljanje preglednosti in ustreznega poznavanja naložbenih ciljev,

—	skladnost s statutarnimi načeli in vrednotami, ki mora biti na prvem mestu, kadar so naložbe usmerjene v podjetja socialne ekonomije.

3.5

Naložbe s socialnim učinkom bi morale zlasti podpirati podjetja, dejavna na področju inovacij in razvoja skupnosti, ki se sicer ne bi mogla razvijati ali v nekaterih primerih ne bi mogla zagotavljati ustrezne ravni storitev za državljane. Morale bi biti primerne za ustvarjanje potencialnega gonila vključujoče gospodarske rasti.

3.6

Naložbe v podjetja in organizacije, katerih cilj je socialni učinek, lahko izboljšajo učinkovitost in uspešnost javne porabe za socialne, izobraževalne in zdravstvene storitve ter storitve spodbujanja kulture ter podpirajo zaposlovanje z večjo udeležbo vlagateljev za podporo podjetniškemu ekosistemu, ki združuje trajnost in družbeno odgovornost.

4. Zapleteno vprašanje opredelitve podjetij socialne ekonomije

4.1

Medtem ko je vse večji poudarek na analizi in poznavanju podjetij socialne ekonomije in inovativnih finančnih instrumentov, ki lahko bolje podprejo njihovo vlogo, pa je treba premagati še številne ovire, da bi se poleg podjetij socialne ekonomije lahko oblikoval enako inovativen, odgovoren in trajnosten finančni ekosistem, ki bo omogočil razvoj dejanskega in konkretnega izvajanja resnično evropskega gospodarskega modela, ki bo služil državljanom in podjetjem.

4.2

Med ovirami, s katerimi se soočajo številne organizacije socialne ekonomije v smislu popolnega dostopa do inovativnih finančnih instrumentov, kot sta sodelovanje v skladih zasebnega kapitala, instrumentih navideznega lastniškega kapitala, zajamčenih in dolgoročnih posojilih ter nenazadnje zagotovitev solidarnostnega financiranja v okviru varčevalnih shem zaposlenih za socialna podjetja, lahko opredelimo štiri področja, na katerih je treba odpraviti pomanjkljivosti:

—	odprava informacijske vrzeli in izboljšanje dojemanja ponudnikov kreditov in pravnih opredelitev ter priznanje posebne narave njihovega gospodarskega značaja,

—	izboljšanje strokovnega znanja akterjev v finančnem sektorju pri vrednotenju poslovanja organizacij socialne ekonomije s finančnega vidika,

—	podpora za usposabljanje organizacij socialne ekonomije, da bi izboljšale svoje strokovno znanje na ekonomskem in finančnem področju,

—	boljše informiranje organizacij socialne ekonomije, kar jim bo omogočilo, da izkoristijo finančne sheme, s čimer se bo zmanjšala stopnja neizkoriščanja.

4.3

V zvezi s prvo točko EESO upa, da bo akcijski načrt za socialno gospodarstvo priložnost za spodbujanje evropskih institucij in držav članic, da oblikujejo opredelitev, ki bo veljala tako za javne kot finančne institucije v Evropski uniji, saj je to vse bolj nujno za popoln dostop do kapitalskega trga, tudi z ukrepi nefinančne podpore, osredotočenimi na krepitev znanj in spretnosti akterjev, ki sodelujejo pri naložbah s socialnim učinkom.

4.4

EESO v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov za ljudi in podjetja večjo pozornost nameniti tudi vlogi socialne ekonomije pri privabljanju naložb s socialnim učinkom v Evropi (3).

4.5

V zvezi z izboljšanjem zmogljivosti za ocenjevanje inovativnih socialnih naložb EESO meni, da finančni subjekti za organizacije socialne ekonomije pri prevelikem številu primerov uporabljajo visoko stopnjo tveganja, in sicer zgolj zato, ker uporabljajo orodja za ocenjevanje, ki običajno veljajo za druga podjetja, kar izkrivlja razvrščanje, pri katerem se podcenjujejo bolj specifične razsežnosti socialne ekonomije, kot so socialni in človeški kapital, ugled, družbena funkcija, družbeno soglasje, poudarek na ciljih splošnega pomena in zmožnost ustvarjanja skupnih sredstev. To bi se lahko opisalo kot pretirano merjenje sredstev zaradi pomanjkanja instrumentov, s katerimi bi lahko izmerili namen.

4.6

Organizacije socialne ekonomije dajejo prednost izvajanju socialnih, izobraževalnih in okoljskih ciljev. To družbeno poslanstvo je treba v celoti uskladiti z gospodarskimi in finančnimi zahtevami, ki so eden od vzvodov za trajnost teh organizacij, saj je ta odvisna od podpore ukrepom izobraževanja in usposabljanja sodelujočih o gospodarskih in finančnih zadevah.

5. Inovativni finančni instrumenti in socialna taksonomija

5.1

V zadnjem desetletju so se finančni instrumenti za socialna podjetja precej razvili (4), vendar še vedno obstajajo možnosti za nadaljnji razvoj in boljše odzivanje na potrebe socialnih podjetij ter za spodbujanje njihove rasti na notranjem trgu. Po mnenju EESO je pomembno, da se s širjenjem teh instrumentov razvijajo tudi kultura ocenjevanja v vseh organizacijah in posebna orodja za ocenjevanje socialne ekonomije, ki bi jih oblikovali zlasti v akademskih krogih.

5.2

Evropska komisija je med 12. junijem in 27. avgustom 2021 opravila posvetovanje o socialni in okoljski taksonomiji. EESO v zvezi s tem opozarja, da se je treba izogibati ustvarjanju konkurence ali še resnejšega navzkrižja med okoljsko in socialno taksonomijo.

5.3

Priprava enotnega modela taksonomije (socialne in okoljske) je optimalna rešitev, predvsem zato, ker morajo biti socialni in okoljski cilji medsebojno tesno povezani. Da pa bi bil model uresničljiv in prožen, podjetij ne sme preveč obremeniti.

5.4

Podjetja socialne ekonomije so v glavnem vpeta v lokalne skupnosti, kjer prevladuje participativna razsežnost, hkrati pa jih odlikuje tudi njihova družbena zavezanost: ustvarjanje delovnih mest, podpora in ohranjanje delovnih mest ter politika pravičnega plačila in enakosti pri delu. Razlog za to je tudi dejstvo, da imajo podjetja socialne ekonomije v osnovi participativno strukturo upravljanja, ki temelji na merilih demokracije, odprtosti in preglednosti. Te vidike je treba v okviru socialne taksonomije upoštevati in jih še posebej spodbujati.

5.5

Socialna taksonomija bi morala prispevati k vplivanju na financiranje, da bi se dopolnila javna sredstva, ki pogosto nezadostno podpirajo politike socialnega vključevanja. Vendar socialno financiranje nikoli ne bi smelo nadomestiti vloge institucij, zakonodaje in javnih politik pri zagotavljanju spoštovanja socialnih pravic, ponovnem uravnoteženju neenakosti in boju proti diskriminaciji.

5.6

Kar zadeva posebej storitve splošnega pomena, jih je treba financirati iz javnih sredstev, zasebni kapital je lahko tukaj le dodatek. Podjetja, ki ustvarjajo socialne učinke, imajo ključno vlogo v družbi, zato bi morale njim namenjene naložbe v največji možni meri temeljiti na stabilnih finančnih skladih in potrpežljivem kapitalu. Upoštevati je treba, da so socialni cilji dolgoročne narave.

5.7

Preprečiti bi bilo treba tveganje, da bi ukrepi in metode merjenja nagrajevali sektorje, ki so lažje merljivi in v katerih je na voljo več sredstev ali podatkov, na račun področij, kjer je objektivno merjenje bolj zapleteno ali kjer je podatke težje najti. Za uspešnost naložb s socialnim učinkom je potrebno sodelovanje med javnim, zasebnim in socialnim sektorjem. Sodelovanje socialnega sektorja je bistveno za prednostno razvrstitev potreb, saj so njegovi predstavniki tisti, ki delajo na terenu in poznajo potrebe.

6. Predlogi, ki temeljijo na dobri praksi na lokalni in regionalni ravni

6.1

Komisija je v preteklih letih na podlagi pobude za socialna podjetja iz leta 2011 sprejela različne pobude, tako neposredno kot prek Evropskega investicijskega sklada, za podporo socialnih inovacij in izboljšanje dostopa organizacij socialne ekonomije do financiranja. Zlasti zanimivi so bili programi EaSI Funded, EaSI Debt, EaSI Guarantee, EaSI Capacity Building in EFSI Equity Social Impact. Kar zadeva načrtovanje prihodnjih programov, so obetavne tudi socialne pobude iz programa InvestEU, zlasti če se, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo, uvedejo posebne inovacije za spodbujanje naložb s socialnim učinkom.

6.2

Za spodbujanje okolja, ki bo naklonjeno socialnim naložbam, je po mnenju EESO pomembno, da se pri izvajanju različnih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost države članice pripravijo, da bi s finančnimi sredstvi iz instrumenta Next Generation EU izvedle nekatere konkretne ukrepe, ki so navedeni v nadaljevanju.

6.3

V številnih državah so bile pridobljene izkušnje glede uvedbe in potrjevanja mehanizmov financiranja glede na rezultat (pay by result), v Franciji na primer s pogodbami s socialnim učinkom, kjer se posebna pozornost namenja modelom, kjer so skladi vezani na rezultate (outcome funds), v katere so vključeni zasebni vlagatelji, ki želijo mobilizirati sredstva za politike, dogovorjene z vlado, zlasti na področju socialnih politik, in pri katerih je plačilo povezano z doseganjem pričakovanih rezultatov. Spodbujanje takih praks bi moralo temeljiti na predhodni oceni, katere namen je opredeliti morebitna odstopanja, kot so prenosi zmogljivosti na podjetja zunaj področja socialne ekonomije ali morebiten umik držav.

6.4

Med najboljšimi praksami je zelo zanimiva tista, ki jo je oblikovala finska vlada z ustanovitvijo strokovnega centra za naložbe z učinkom. Prek centra je na voljo tehnična in strokovna pomoč za krepitev znanj in spretnosti tistih, ki nameravajo izvesti naložbe s socialnim učinkom.

6.5

S temi pobudami se potrjuje, da je pomembno podpreti vzpostavitev, razvoj in dostopnost skladov z učinkom, skladov skladov ali drugih finančnih instrumentov, s katerimi se financirajo pobude podjetij socialne ekonomije, zlasti z usmerjanjem sredstev, kot sta InvestEU ali Sklad za pravični prehod, da se tako spodbujajo tudi oblike sovlaganja (lastniški kapital), sofinanciranja (krediti) in kreditnih jamstev za tržne dejavnosti.

6.6

Izboljšati bi bilo treba zmogljivost evropskih institucij in držav članic za zbiranje in analiziranje podatkov, ki so potrebni za dokazovanje, da je verjetnost neplačila pri financiranju socialnih podjetij in socialne infrastrukture pod povprečjem verjetnosti neplačila pri bančnih posojilih, in s tem pridobiti priznanje za stopnje črpanja lastnih sredstev, ki upoštevajo socialno vrednost tovrstnega financiranja.

6.7

EESO se je že zavzel za dejavnike podpore v uredbi o kapitalskih zahtevah (5), zlasti ekološke in socialne, da bi se zmanjšalo črpanje kapitala, ki so ga banke namenile posojilom za financiranje podjetij socialne ekonomije.

6.8

Vsekakor je pomembno opozoriti na vlogo, ki jo imajo alternativne in etične banke v številnih evropskih državah pri spodbujanju financiranja, usmerjenega v socialne in okoljske cilje, kar je v nekaterih primerih privedlo tudi do oblikovanja investicijskih skladov ali podjetij za upravljanje prihrankov, namenjenih naložbam v socialni in okoljski sektor.

6.9

Davčne ureditve, ki olajšajo naložbe v socialno ekonomijo in pri katerih bi lahko dokazali dejansko ustvarjene socialne učinke, bi lahko bile koristne za spodbujanje izdajateljev in investitorjev.

6.10

Prav tako bi bilo ključno spodbujati in pospeševati potrpežljivi kapital, kot so obveznice združenj in participativne obveznice, ki krepijo lastna sredstva združenj in zadrug. Poleg tega bi bila za upravitelje pokojninskih skladov koristna tudi pravila, ki spodbujajo in lajšajo uporabo teh inovativnih orodij, s čimer bi spodbudili naložbe v podjetja socialne ekonomije.

6.11

Pomembno bi bilo, da se po zgledu francoskih izkušenj z zakonsko urejeno namensko dodelitvijo salda reguliranih bančnih prihrankov in skladov za solidarnostno varčevanje za zaposlene podjetjem socialne ekonomije, podjetjem s socialnim učinkom in solidarnostnim skladom nadgradijo pravila o skladih solidarnostnega financiranja, s čimer bi optimizirali količino sredstev, namenjenih socialnim podjetjem, in zagotovili dodatne zmogljivosti za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital.

6.12

Med dobrimi praksami, ki jih izvajajo podjetja socialne ekonomije, zlasti zadruge, so prakse, katerih cilj je prenos podjetij v krizi na zaposlene, organizirane v zadrugo, kar je znano pod imenom „prevzem podjetij s strani zaposlenih“ (6). Te se izvajajo v Franciji, Italiji in Španiji s finančnimi mehanizmi, in sicer z oblikovanjem posebnih vzajemnih skladov, ki vključujejo udeležbo v kapitalu – skupaj z zaposlenimi torej sofinancirajo nadaljevanje gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo zadruge.

V Bruslju, 19. januarja 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL C 155, 30.4.2021, str. 20.

(2) UL C 286, 16.7.2021, str. 13.

(3) Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final).

(4) Splošna analiza je na voljo v publikaciji Evropske komisije z naslovom A recipe book for social finance, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/f1b8099b-fd4c-11e5-b713-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-234506515.

(5) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(6) Business transfers to employees under the form of a cooperative in Europe: opportunities and challenges (Prenosi podjetij na zaposlene v obliki zadruge v Evropi: priložnosti in izzivi), CECOP, 2013.

Top

Choose the experimental features you want to try