—

podatki o pravnih razmerjih med udeleženci uvoza blaga in prodaje istega blaga na prvi komercialni ravni v Uniji, in sicer o dolgoročnih in stalnih dobavah enakega blaga, v znatnih količinah in znatni vrednosti, zaradi katerih ni mogoče sklepati, da je bil odnos pri konkretnem uvozu, ki je predmet presoje, naključen;

—

podatki o računih, izdanih za dobave, plačilu cene, evidentiranju računov v knjigovodstvu in knjigah, ki jih uvoznik vodi o DDV, oziroma pravici do odbitka, uveljavljeni za konkreten uvoz;

—

dejstvo, da je navedena transakcijska vrednost konkretnega uvoza, ki je predmet presoje, precej višja od standardne uvozne vrednosti, ki jo je za uporabo uvoznih carin v sektorju zelenjave za enako blago določila Komisija, medtem ko se enako blago v Uniji prodaja z izgubo;

—

dejstvo, da uvoznik ni predložil niti trgovske pogodbe v zvezi s konkretnim uvozom, ki so jo zahtevali carinski organi, niti dokumenta o drugem pravnem razmerju med pogodbenima strankama?

—

je mogoče pogoj na podlagi člena 70(3)(d) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije, da „kupec in prodajalec nista povezana ali njun odnos ni vplival na ceno“, prvič ugotoviti v postopku pred sodiščem, ali pa mora carinski organ to vprašanje presoditi že v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe?

—

bi bilo, če je imel uvoznik procesnopravno možnost, vendar ni izrecno izjavil, da bo vrednost uvoženega blaga določil na podlagi deduktivne metode v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije, zaradi eksplicitnega prekluzivnega roka za navedeno ugotovitev v nasprotju s členom 75(5) in (6) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/891 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave, če bi bila ta vrednost prvič ugotovljena v tožbenem postopku zoper zadevno odločbo pred sodiščem, tudi zaradi upoštevanja ugovorov uvoznika, ki temeljijo na tem, da je prodajna cena blaga v Uniji blizu navedeni transakcijski vrednosti?

—

morajo carinski organi in v tožbenem postopku sodišče to, da se uvoženo blago, to je zelenjava, v Uniji prodaja z izgubo, upoštevati kot resen indic za to, da je bila navedena vhodna cena umetno previsoka, tudi glede na presojo povezanosti oseb, ki je vplivala na navedeno transakcijsko vrednost, in sicer med drugim zato, da se prepreči izogibanje carinam in izguba davčnih prihodkov?

—

mora uvoznik, da dokaže ceno, ki jo je treba plačati za blago pri prodaji za izvoz na carinsko območje Unije, predložiti pogodbo ali drug enakovreden dokument, ali zadostuje potrdilo o plačilu navedene vrednosti blaga ob uvozu? ali

—

mora uvoznik, da dokaže navedeno transakcijsko vrednost, ob uvozu zelenjave predložiti le dokumente, ki so izrecno navedeni v členu 75(5), četrti pododstavek, Delegirane uredbe (EU) 2017/891, tako da okoliščine, ki se nanašajo na prodajo enakega blaga v Uniji z izgubo, za presojo na podlagi člena 75(6) te uredbe, ali naj se transakcijska vrednost ne prizna in naj se odmeri uvozna dajatev, niso pomembne?

—

je navedena transakcijska vrednost precej višja od standardne uvozne vrednosti, ki jo je za uporabo uvoznih carin v sektorju zelenjave za enako blago določila Komisija;

—

carinski organ niti ne prereka niti sicer ne dvomi o pristnosti računa in dokazila o plačilu cene blaga, ki se predložita kot dokaz za dejansko plačano vhodno ceno;

—

uvoznik kljub pozivu carinskega organa ni predložil pogodbe ali drugega enakovrednega dokumenta, ki dokazuje ceno, ki jo je treba plačati za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije, vključno z dodatnimi dokazi za ekonomske elemente blaga, ki upravičujejo višjo vrednost ob nakupu od izvoznika, [na primer], da gre za bio proizvod, ali da ima konkretna serija zelenjave posebno kakovost?