—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“: za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

—

ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 iz sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380), zlasti točke 2.2.6 „Obnova dobrega okoljskega stanja morskih ekosistemov“, vključno z zagotavljanjem finančnih spodbud prek prihodnjih finančnih instrumentov za ribištvo in pomorsko politiko za zaščitena morska območja (vključno z območji Natura 2000 in območji, vzpostavljenimi z mednarodnimi ali regionalnimi sporazumi),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. junija 2020 z naslovom Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2021 (COM(2020)0248),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Letna strategija za trajnostno rast 2021 (COM(2020)0575),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (6) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0390),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2017/159 z dne 19. decembra 2016 o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (Cogeca), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (UE) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/982 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) (11),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (12),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 25. junija 2020 o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) (COM(2020)0259),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 26. novembra 2020 z naslovom Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 9. februarja 2021 z naslovom „Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – nova agenda za Sredozemlje“ (JOIN(2021)0002),

—

ob upoštevanju členov 38 in 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju evropske sosedske politike EU (ESP),

—

ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS),

—

ob upoštevanju srednjeročne strategije GFCM (2017–2020) za trajnost ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

—

ob upoštevanju poročila GFCM za leto 2018 o stanju ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

—

ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja št. 14 o ohranjanju in trajnostni rabi oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015,

—

ob upoštevanju poročila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora Komisije za ribištvo (STECF) o spremljanju uspešnosti skupne ribiške politike (STECF) (STECF-Adhoc-20-01),

—

ob upoštevanju retrospektivne ocenjevalne študije Komisije o uredbi o Sredozemskem morju iz maja 2016,

—

ob upoštevanju poročila št. 17/2019 Evropske agencije za okolje z naslovom „Marine messages II – Navigating the course towards clean, healthy and productive seas through implementation of an ecosystem-based approach“ (Sporočila o morju II – Pluti čistemu, zdravemu in produktivnemu morju naproti z izvajanjem ekosistemskega pristopa),

—

ob upoštevanju Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) ter z njo povezanih protokolov in sklepov EU,

—

ob upoštevanju ministrske izjave sredozemskih obalnih držav MedFish4Ever, sprejete 30. marca 2017 v Valletti na Malti,

—

ob upoštevanju ministrske izjave iz Sofije z dne 7. junija 2018,

—

ob upoštevanju ministrske izjave z dne 26. septembra 2018, katere namen je bilo izvajanje regionalnega akcijskega načrta za mali in trajnostni ribolov v Sredozemskem in Črnem morju,

—

ob upoštevanju poročila o globalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za leto 2019, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

—

ob upoštevanju posebnega poročila za leto 2019 Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—

ob upoštevanju dela II, oddelka 2 Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) z naslovom „Meje teritorialnega morja“,

—

ob upoštevanju prvega ocenjevalnega poročila za Sredozemlje (MAR1), ki ga je pripravila neodvisna mreža sredozemskih strokovnjakov za podnebne in okoljske spremembe (MedECC),

—

ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in GFCM z naslovom Stanje ribištva v Sredozemskem in Črnem morju v letu 2020,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo o posledicah dviga temperature morja na ribje staleže in ribištvo (2019/2163(INI)),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za ribištvo za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (2020/2260(INI)) PECH_AD(2021)662054,

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1379/2013 in Uredbe (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za ublažitev posledic izbruha COVID-19 v sektorju ribištva in akvakulture (COM(2020)0142 – C9-0093/2020 – 2020/0059(COD)) (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 z naslovom „Več rib v morju? Ukrepi za spodbujanje obnove staležev nad raven največjega trajnostnega donosa, vključno z območji obnove ribjih staležev in morskimi zavarovanimi območji“ (14),

—

ob upoštevanju sedanjih in dolgoročnih negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19 na sektor, tudi na trgovce na drobno in trgovino s svežimi živili na drobno,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0225/2021),

A.

ker je Sredozemsko morje eno od območij z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu, pa tudi območje, v katerem živijo obalne skupnosti, ki so v veliki meri odvisne od ribolova, zlasti od malega ribolova; ker njegovo sedanje skrb vzbujajoče okoljsko stanje, delno zaradi prelova, resno ogroža ne le biotsko raznovrstnost, temveč tudi preživetje sektorja, saj ima lahko izguba donosnosti zelo negativne socialno-ekonomske posledice za ribiške skupnosti, industrijo in pomožne sektorje;

B.

ker ribji staleži nimajo neomejene sposobnosti razmnoževanja in ker povpraševanje po ribah in njihova poraba stalno naraščata;

C.

ker ostaja stanje v Sredozemlju, zlasti v zahodnem Sredozemlju, kjer se izvajajo novi ukrepi, čeprav je še prezgodaj za njihovo celovito oceno, saj je potrebnih več pobud, in v Črnem morju od začetka zbiranja podatkov leta 2003 na splošno nespremenjeno, čeprav se je biomasa od leta 2012 nekoliko povečala;

D.

ker se je glede na poročilo GFCM o stanju ribištva v Sredozemskem in Črnem morju za leto 2020 delež prelovljenih staležev v Sredozemlju zmanjšal z 88 % leta 2014 na 75 % v letu 2018, kar jasno kaže, da je treba opraviti še veliko dela, vendar odraža postopno izboljšanje rezultatov, ki so posledica zavezanosti ribičev v regiji; ker je stanje številnih staležev še vedno kritično, saj se po podatkih STECF več kot 80 % znanstveno ocenjenih staležev izkorišča nad ravnmi največjega trajnostnega donosa;

E.

ker je bila uredba o vzpostavitvi večletnega načrta za upravljanje pridnenega ribolova v zahodnem Sredozemlju sprejeta leta 2019 in ker moramo počakati in videti, kakšne bo rezultat sprejetih ukrepov;

F.

ker velik socialno-ekonomski učinek omejitev ribolovnih dejavnosti spodkopava donosnost tisočih podjetij in ogrožajo njihovo preživetje, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za zaposlovanje in socialno kohezijo obalnih območij;

G.

ker izčrpavanje staležev in erozija morske biotske raznovrstnosti ogrožata prehransko varnost obalnih skupnosti, delovna mesta in prihodke vzdolž celotne vrednostne verige obrtnega ribištva;

H.

ker neenaka raven skladnosti z omejitvami ribolovnih dejavnosti onemogoča uresničitev zastavljenih ciljev, zaradi česar so tisti, ki jih upoštevajo, v očitno slabšem položaju;

I.

ker bi bilo treba Evropski sklad za ribištvo in ribogojstvo uporabiti tako za ublažitev negativnih socialno-ekonomskih posledic kot za diverzifikacijo sektorja;

J.

ker večino sredozemske ribiške flote sestavljajo plovila za mali priobalni ribolov, ki predstavljajo približno 84 % ribiške flote in 60 % delovnih mest v sredozemskem bazenu, in ker so trendi glede števila plovil ostali razmeroma stabilni kljub temu, da so se nekatere flote, čeprav v različnem obsegu v EU in neevropskih državah, znatno zmanjšale, kar močno vpliva na lokalna gospodarstva;

K.

ker je mali ribolov za večino obalnih in otoških območij tradicionalna oblika ribolova, ki je del življenjskega sloga in pomemben vir preživljanja, zaradi česar so potrebni posebni ukrepi in podpora za njegovo rast in razvoj;

L.

ker je treba doseči zdravo raven staležev rib, da bi preprečili izgubo delovnih mest in pomagali pomembnim gospodarskim sektorjem, ki so odvisni od ribištva;

M.

ker so, poleg ribolova, dejavniki, ki izvajajo pritisk na sredozemske ribje staleže in morsko biotsko raznovrstnost, težave, ki jih povzroča človek, kot so onesnaževanje s plastiko in gorivom, izguba habitatov, pomorski promet, podnebne spremembe in širjenje invazivnih tujerodnih vrst;

N.

ker statistični podatki kažejo stalno naraščanje porabe ribjih proizvodov in relativno večji uvoz;

O.

ker je mogoče izboljšati označevanje evropskih proizvodov, da bi povečali vrednost ribištva v Sredozemlju in izboljšali sledljivost ter se hkrati borili proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

P.

ker proizvodnja stalno upada in so potrebni ukrepi, da se ponovno vzpostavi trajnost virov;

Q.

ker sta ribištvo in akvakultura med sektorji, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, saj se je povpraševanje nenadoma zmanjšalo;

R.

ker je Komisija predlagala vrsto začasnih ukrepov, usmerjenih v soočanje z izzivi, ki so se zaradi covida-19 pojavili v skupnosti morskih sadežev;

S.

ker so politična nestabilnost in nemiri v Libiji resna nevarnost za ribiče EU, ki lovijo v južnem Sredozemlju, saj ogrožajo njihovo osebno svobodo in varnost ribolovnih dejavnosti;

T.

ker se od ribičev EU zahteva, da spoštujejo pravila za ohranjanje ribjih staležev, tistim iz drugih sredozemskih držav pa teh pravil ni treba upoštevati, s čimer se spodkopavajo prizadevanja za obnovo staležev in ustvarja nepravična konkurenca z ribištvom EU;

U.

ker se Sredozemsko morje segreva do 20 % hitreje kot preostali svet; ker bi lahko po podatkih MedECC podnebne spremembe do leta 2050 povzročile lokalno izumrtje do 50 % komercialnih rib in morskih nevretenčarjev;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.