52021IP0369

Ten dokument pochodzi ze strony internetowej EUR-Lex

EUROPA
EUR-Lex strona główna
EUR-Lex - 52021IP0369 - PL

Pomoc

Jak wyszukiwać?

Więcej opcji wyszukiwania znajdziesz Wyszukiwanie zaawansowane

Dokument 52021IP0369

Pomoc

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 o novem pristopu do pomorske strategije za Atlantik (2020/2276(INI))

UL C 117, 11.3.2022, s. 30–39 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Dziennik Urzędowy

11.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 117/30

P9_TA(2021)0369

Nov pristop do pomorske strategije za Atlantik

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 o novem pristopu do pomorske strategije za Atlantik (2020/2276(INI))

(2022/C 117/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 174, 225 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2020 z naslovom Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – akcijski načrt za atlantsko območje 2.0: Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji (COM(2020)0329),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—	ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (1),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—	ob upoštevanju prvega akcijskega načrta za Atlantik z dne 13. maja 2013 (COM(2013)0279) in vmesnega pregleda načrta z dne 23. februarja 2018 (SWD(2018)0049),

—

ob upoštevanju strategij EU z dne 10. junija 2009 za regijo Baltskega morja (COM(2009)0248), z dne 8. decembra 2010 za Podonavje (COM(2010)0715), z dne 28. julija 2015 za alpsko regijo (COM(2015)0366) in z dne 17. junija 2014 za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) ter svojih resolucij o teh strategijah (3),

—	ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (4),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih) (5) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (8),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (9),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (10),

—	ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2018 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0390),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (11),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 19. marca 2021 o sporočilu Komisije z naslovom Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – akcijski načrt za atlantsko območje 2.0: Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem (12),

—	ob upoštevanju poročila odbora misije Komisije za zdrave oceane, morja ter obalne in celinske vode z dne 21. septembra 2020 z naslovom „Misssion Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters by 2030“ (Misija Morska zvezda 2030: Obnovimo naše oceane in vode do leta 2030),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2019 o izvajanju makroregionalnih strategij EU,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o strategiji kohezijske politike EU za območje Atlantika (14),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2014 o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2011)0017),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (15),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2021 z naslovom Novi pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021)0240),

—	ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (16),

—	ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (17),

—	ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (18),

—

ob upoštevanju študije, ki jo je 15. januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom „New Role of Macro-Regions in European Territorial Cooperation“ (Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za promet in turizem ter Odbora za ribištvo,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0243/2021),

A.	ker so atlantsko območje hudo prizadele socialno-ekonomske posledice pandemije covida-19 na eni strani in negativni učinki brexita na drugi strani;

B.	ker je atlantsko območje največji morski bazen v Evropski uniji;

C.	ker je obalni in pomorski turizem pomemben vir zaposlovanja v atlantskih regijah in ker se je znašel v hudi socialno-ekonomski krizi, ki jo je povzročila pandemija covida-19;

D.	ker imata podnebna kriza in dvig morske gladine resne posledice za vsa atlantska obalna območja in otoke, saj je njihovo kopensko in morsko okolje krhko in edinstveno;

ker atlantsko območje EU zajema najbolj oddaljene regije Madeiro, Azore, Kanarske otoke, Francosko Gvajano, Martinik, Gvadelup in Saint-Martin in ker bi moral biti novi akcijski načrt za Atlantik usmerjen v vse te regije, hkrati pa bi moral spodbujati tesno sodelovanje z atlantskimi čezmorskimi državami in ozemlji ter z atlantskimi državami, ki niso članice EU, in njihovimi regijami;

F.	ker je leta 2015 skupni BDP atlantskega območja znašal 2 175 milijard EUR, kar je 15 % BDP EU (19);

G.	ker bi morala atlantska strategija vključevati materialne in nematerialne tokove izmenjav z atlantskimi čezmorskimi državami in ozemlji ter državami, ki niso članice EU, njeno izhodišče pa bi morale biti atlantske regije EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami;

ker so nova strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pregled direktive o obnovljivih virih energije (20) in modro gospodarstvo ključni elementi za prehod na visoko energetsko učinkovito gospodarstvo, ki v celoti temelji na obnovljivih virih energije, vključno z okrepljenimi trajnostnimi merili;

I.	ker imajo oceani ključno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam;

ker so zdravi oceani ter ohranjanje in obnavljanje njihovih ekosistemov bistvenega pomena za človeštvo, saj uravnavajo podnebje, proizvajajo kisik v zemeljski atmosferi, gostijo biotsko raznovrstnost, so vir svetovne prehranske varnosti in zdravja ljudi, pa tudi vir gospodarskih dejavnosti, kot so ribištvo, promet, ladjedelništvo, trgovina, turizem, gastronomija, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, raziskave in zdravilni proizvodi;

K.	ker naj bi s strategijo „od vil do vilic“ vzpostavili pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem;

L.	ker imajo pristanišča in promet pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in prehodu na brezogljično gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije;

M.	ker bi moral tudi pomorski sektor EU prispevati k preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter k ciljem nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

N.	ker mora revidirani akcijski načrt za Atlantik 2.0 sprostiti potencial modrega gospodarstva na atlantskem območju, hkrati pa ohranjati morske ekosisteme ter prispevati k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

O.	ker bodo izobraževanje in usposabljanje o modrih znanjih in spretnostih, skupni raziskovalni projekti ter ozaveščanje javnosti o potencialu in ranljivosti oceanov kot naravnega okolja prispevali k uspehu strategije;

P.	ker akcijski načrt za Atlantik 2.0 ne omenja atlantskih najbolj oddaljenih regij, ki krepijo pomorsko in atlantsko razsežnost Evropske unije;

Ocena izvajanja strategije za Atlantik od leta 2013

poudarja delo, ki so ga opravili vsi lokalni, regionalni, nacionalni in evropski akterji, zlasti delo skupine za atlantsko strategijo;

z zaskrbljenostjo opazuje posledice brexita in pandemije covida-19 na morskih in obalnih območjih Atlantika; ugotavlja, da bi to lahko ogrozilo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo na teh območjih, pri čemer obstaja velika nevarnost, da se bodo trendi odseljevanja pospešili;

meni, da je akcijski načrt za Atlantik iz leta 2013 prispeval k oblikovanju celovitejše slike dogajanja na drugi strani Atlantskega oceana, vendar je bil njegov prispevek zaradi širokega obsega uporabe omejen v smislu vplivanja na prednostne naloge in podpore razvoju ustreznih projektov;

poudarja prizadevanja za spodbujanje mednarodne razsežnosti atlantske strategije, zlasti z uspehom galwayske izjave o sodelovanju v Atlantskem oceanu z dne 24. maja 2013 in belémske izjave o sodelovanju na področju raziskav in inovacij v Atlantiku z dne 14. julija 2017; opozarja, da mednarodna razsežnost akcijskega načrta za Atlantik iz leta 2013 in podpora njegovemu izvajanju prispevata k razumevanju sedanjih sprememb v Atlantskem oceanu ter njihovih posledic za različne obalne skupnosti;

z obžalovanjem ugotavlja, da so bili splošni rezultati daleč od potenciala akcijskega načrta, in obžaluje, da za prejšnji akcijski načrt niso bila dodeljena proračunska sredstva in da je bil sistem njegovega upravljanja tako zapleten;

poudarja, da 1 200 novih pomorskih projektov in skoraj 6 milijard EUR naložb, na katere se sklicuje Komisija (21), ni v celoti rezultat akcijskega načrta za Atlantik iz leta 2013, pa vendar pozdravlja dejstvo, da je strategija za Atlantik privabila ali navdihnila nekatere od teh naložb in projektov; obžaluje tudi, da je bilo le približno 30 % navedenih projektov nadnacionalnih (22) in da vmesni pregled ne zagotavlja resničnega pregleda nad projekti, ki se izvajajo v okviru strategije; meni, da atlantske regije niso bile dovolj vključene v upravljanje strategije;

obžaluje, da sta bila sektorja trajnostnega ribištva in akvakulture, čeprav sta vključena v strategijo za Atlantik iz leta 2013, v veliki meri izključena iz ocene vmesnega pregleda Komisije iz leta 2017;

NOVI AKCIJSKI NAČRT 2.0: PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠANJE

Splošne pripombe

pozdravlja pregled akcijskega načrta in priznava napredek, dosežen v zvezi z njegovim upravljanjem; obžaluje pa, da nekatere pomanjkljivosti še vedno niso odpravljene;

pozdravlja, da je novi akcijski načrt veliko bolj selektiven pri prednostnih nalogah kot akcijski načrt za Atlantik za obdobje 2013–2020, in poziva k izvajanju konkretnih ukrepov, ki izhajajo neposredno iz strategije; predlaga, naj se za vsak cilj vključijo posebni načrti ali mejniki, da bi bili opredeljeni ukrepi bolj konkretni in jih bo lažje oceniti;

10.

obžaluje, da v proračunu Unije akcijskemu načrtu za atlantsko območje niso dodeljena finančna sredstva; priporoča, naj obstoječi programi in možnosti financiranja v večletnem finančnem okviru 2021–2027, kot so Interreg, Evropski sklad za regionalni razvoj, instrument za povezovanje Evrope in Obzorje Evropa, spodbujajo razpise za projekte, ki se posvečajo večdimenzionalnim izzivom in priložnostim atlantske regije;

11.

poudarja, da je treba povečati sinergije med različnimi evropskimi skladi, strategijami in programi, zlasti s programi, ki se neposredno upravljajo, ter z nacionalnimi in regionalnimi programi, da bi tako podprli trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo v teh regijah; poziva Komisijo, naj razmisli o označevanju projektov, ki izpolnjujejo različne prednostne naloge in cilje nove strategije, da bi jih lažje financirali v okviru ustreznih evropskih programov in skladov; poziva države članice in regije, ki jih to zadeva, naj strategijo navedejo v programih in skladih kohezijske politike, ki so pomembni za te regije;

12.

meni, da lahko strategija podpira usklajen razvoj sektorjev modrega gospodarstva in njihovo načrtovanje na atlantskem območju ob upoštevanju dobre prakse sodelovalnega, vključujočega in medsektorskega pomorskega prostorskega načrtovanja, tako da v središče postavi vprašanja v zvezi z okoljem, biotsko raznovrstnostjo in podnebjem, s tem pa pripomore k doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU ter spodbudi tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju, kot so energija plimovanja, valovanja, sonca in vetra;

13.

poudarja, kako pomembno je, da se potencialni upravičenci seznanijo s programi financiranja EU, in poziva Komisijo, naj pripravi jasen in poenostavljen vodnik o vseh teh možnostih; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o oznakah za projekte, da bi bila evropska razsežnost prepoznavna za javnost;

Najbolj oddaljene regije in otoki

14.

obžaluje, da je v novi atlantski strategiji le kratka omemba atlantskih otokov držav članic, zlasti najbolj oddaljenih regij, čeprav je socialno-ekonomska trajnostnost teh območij močno odvisna od modrega gospodarstva in se na teh območjih nahaja velik delež biotske raznovrstnosti v EU;

15.

želi spomniti, da najbolj oddaljene regije dajejo EU resnično atlantsko razsežnost ter da je njihova popolna vključitev v to strategijo bistvena za njen uspeh in jo je zato treba okrepiti; opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevati njihovo otoško lego, oddaljenost in majhnost, da bi spodbudili resnično socialno, gospodarsko in teritorialno povezovanje, pa tudi da bi v ospredje postavili njihov edinstven potencial in posebne prednosti, kot je njihov geostrateški položaj;

16.

poudarja, da je pomembno razviti strategije za odpravo omejitev, s katerimi se soočajo atlantske regije zaradi svoje oddaljenosti ali nizke gostote prebivalstva, zlasti na otokih držav članic in v najbolj oddaljenih regijah EU, s spodbujanjem bolj trajnostnih prometnih povezav, odpravo energetske odvisnosti, in sicer s sprejemanjem energij iz obnovljivih virov, kot so energija plimovanja, sonca in vetra, ter z razvojem usklajenih informacijskih omrežij;

Industrija in delovna mesta

17.

priporoča, naj se oblikuje industrijska strategija na atlantski ravni z močno trajnostno okoljsko in socialno-ekonomsko komponento modrega gospodarstva, in predlaga, naj se akcijski načrt osredotoči na razvoj vodilnih industrij, pa tudi na ustrezne sektorske politike, specifične za atlantsko območje ali območja, kjer imajo dodatna prizadevanja za okrepitev sodelovanja na ravni morskih bazenov največji potencial;

18.

poziva, naj bo strategija ciljno usmerjena v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; ocenjuje, da načela evropskega stebra socialnih pravic v novem akcijskem načrtu za Atlantik niso dovolj zaščitena, ter zato meni, da je treba v strategijo vključiti močnejšo socialno razsežnost; poziva k velikopotezni socialni razsežnosti za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, zlasti pa za usposabljanje in dostop mladih do pomorskih poklicev na področjih, kot so ladjedelništvo, akvakultura in ribištvo;

Trajnostno ribištvo

19.

obžaluje, da strategija ne omenja trajnostnega ribištva in akvakulture, čeprav imata ta sektorja bistveno socialno-ekonomsko in okoljsko vlogo vzdolž atlantske obale ter v najbolj oddaljenih regijah; poziva k vključitvi tega osrednjega sektorja modrega gospodarstva v novo strategijo v skladu s sporočilom Komisije z dne 17. maja 2021 o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU; meni, da bi moralo sklicevanje na ta sektorja vedno vključevati izvajanje ekosistemskega pristopa k upravljanju morij;

20.

opozarja na škodljivost prelova ter poudarja, da morajo države članice in regije atlantskega območja učinkovito sodelovati v boju proti neprijavljenemu nezakonitemu ribolovu;

21.

poudarja pomen sodelovanja med Komisijo, državami ob atlantski obali in agencijami na področjih zaščite ribjih staležev, doseganja največjega trajnostnega donosa in odprave prelova;

22.

poudarja, da bi moral novi akcijski načrt za Atlantik 2.0 spodbujati večje sinergije s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da bi podprli okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na atlantskem območju;

23.

ugotavlja, da bi utegnil izstop Združenega kraljestva iz Unije korenito spremeniti naše dejavnosti v Atlantskem oceanu in dosedanjo dolgoletno dinamiko v regiji;

Trajnostni turizem

24.

poudarja, da je treba razviti visokokakovostni, pametni in trajnostni turizem, ki je ključni sektor modrega gospodarstva, ter pričakuje, da bosta Parlament in Komisija začela pilotne projekte na tem področju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo akcijski načrt za Atlantik 2.0 ustrezno usklajen s strategijo obalnega in pomorskega turizma, ter poziva k njeni takojšnji ponovni oceni; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove oblike trajnostnega morskega in obalnega turizma, ki bodo povečale vrednost teh območij in jih pomagale ohranjati, in sicer z diverzifikacijo ponujenih dejavnosti ter z bojem proti škodljivim učinkom množičnega turizma na obale, okolje in kulturno dediščino; poudarja pomen krožnega gospodarstva v turističnem sektorju pri razvoju bolj trajnostnih praks, ki koristijo lokalnemu razvoju in lokalnemu zaposlovanju skozi vse leto; ugotavlja, da obstaja velik potencial v kulinaričnem turizmu, ki je povezan zlasti z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture;

25.

poudarja pomen pobude REACT-EU, ki bi atlantskim regijam lahko omogočila nov začetek prek trajnostnega obalnega turizma, inovacij in pristaniške infrastrukture; v zvezi s tem opozarja, da je treba oblikovati, prilagoditi in posodobiti obstoječo specifično pomorsko infrastrukturo, kot so podporne zmogljivosti za rekreativne dejavnosti in navigacijo;

Steber I – Pristanišča kot vstopne točke in vozlišča za modro gospodarstvo

26.

poudarja, da je treba okrepiti vlogo atlantskih pristanišč ter vlagati v pametno infrastrukturo, v razvoj in trajnostno upravljanje pristanišč, tudi zelenih pristanišč; poudarja temeljno in strateško vlogo pristanišč kot vstopnih točk v EU, logističnih platform, turističnih žariščnih točk, virov za proizvodnjo energije ter skladiščnih in industrijskih vozlišč; poudarja, da je treba hitro sprejeti ukrepe, s katerimi bomo pristaniščem ponudili možnost, da se zaščitijo pred posledicami podnebnih sprememb, zlasti pred dviganjem morske gladine;

27.

poziva Komisijo, države članice in njihove regije, naj spodbujajo inovativne okoljske in socialno-ekonomske trajnostne projekte v atlantskih pomorskih sektorjih, v samih pristaniščih in njihovi okolici, ob vsej atlantski obali in na ozemljih, vezanih na morje, na primer vzpostavitev zelene pomorske infrastrukture za natovarjanje;

28.

poziva Komisijo, naj v novi akcijski načrt za Atlantik vključi več ukrepov za spodbujanje povezljivosti med pristanišči in po potrebi letališči, in sicer z okrepitvijo njihove trajnostnosti ter z razvojem zaledja pomorskih območij prek multimodalnih povezav; obžaluje stalne težave v zvezi z interoperabilnostjo železniškega prometa v atlantskem koridorju;

29.

poziva Komisijo in države članice, naj dokončajo prednostne projekte, vključene v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za atlantski koridor, zlasti na čezmejnih območjih ter v okviru prihodnjih smernic za TEN-T in instrument za povezovanje Evrope (2021–2027), da bi spodbudili vlaganje v celovit razvoj pomorskih avtocest omrežja TEN-T za povezovanje otokov s celino;

30.

poziva Komisijo in atlantske regije, naj razvijejo strategije za odpravo železniških ozkih grl, naj nadaljujejo razvoj visokohitrostnih železniških povezav in vzporedno nadgradnjo konvencionalnih prog ob hkratnem zagotavljanju čezmejne kontinuitete, naj pripravijo načrte multimodalnega prehoda na trajnostne načine prevoza, naj podprejo razvoj atlantske železniške avtoceste, naj okrepijo povezave med železnico in pristanišči ter jih povežejo z drugimi glavnimi koridorji TEN-T, zlasti s koridorji Sredozemlje, Severno morje-Sredozemlje in Ren-Alpe, pa tudi z drugimi progami atlantskega koridorja, pri tem pa naj upoštevajo cilje evropskega zelenega dogovora in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; z zadovoljstvom ugotavlja, da se načrtuje prilagoditev pomorskih koridorjev med celinsko Evropo in Irsko po brexitu, zlasti vključitev Irske v atlantski koridor;

31.

pozdravlja trud nacionalnih in regionalnih deležnikov za ohranitev in izboljšanje ravni varnosti infrastrukture z izvajanjem ustrezne zakonodaje, sodelovanjem in izmenjavo dobre prakse;

32.

poziva Komisijo, naj spodbuja razogljičenje pomorskega prometa, da bi tako spodbudila naložbe v večjo trajnostnost; poziva Komisijo in sektor pomorskega prometa, naj ocenita koristi vzpostavitve evropskega partnerstva za pomorski promet, da bi spodbudili inovacije v sektorju, prispevali k razogljičenju, ustvarili infrastrukturo za polnjenje, skladiščenje in dobavo alternativnih goriv v pristaniščih in tovornih terminalih ter razvili načrte za ravnanje z odpadki v atlantskih pristaniščih;

Steber II – Modra znanja in spretnosti za prihodnost ter oceanska pismenost

33.

poudarja, da je treba vzpostaviti mreže med univerzami in izobraževalnimi centri na področju raziskav in usposabljanja v zvezi z modrimi temami, ter se z zanimanjem seznanja s priložnostmi, ki jih ponuja program Erasmus+ za obdobje 2021–2027 prek novih pobud evropskih univerzitetnih zavezništev in centrov poklicne odličnosti; spodbuja nadaljnji razvoj evropskih modrih šol; poudarja, da bi posebno izobraževanje in usposabljanje na področju modrega gospodarstva, tudi prek Evropskega socialnega sklada plus, prispevalo k večji ozaveščenosti o morskih ekosistemih in o tem, da jih je treba zaščititi z obravnavanjem težave morskih odpadkov;

34.

poudarja pomen boja proti zgodnji opustitvi šolanja ter pomen formalnega in neformalnega izobraževanja za izboljšanje znanja in spretnosti obmorskega prebivalstva ter spodbuja prizadevanja za usklajevanje potez ustreznih sektorjev, ki spodbujajo vključujočo in konkurenčno modro rast;

35.

poudarja pomen uvedbe pilotnih projektov v atlantski regiji na področju upravljanja oceanov in znanja o njih, v najbolj oddaljenih regijah in drugod, pri katerih bi sodelovale univerze, raziskovalni centri in pomorske fakultete;

36.

pozdravlja pospešen razvoj novih raziskav na področju morske biotehnologije zaradi njene morebitne uporabe v industriji in medicini; opozarja, da lahko projekti in pobude na področju inovacij prispevajo k razvoju raziskovalnih zmogljivosti, mreženju in izmenjavi dobre prakse;

Steber III – Energija iz obnovljivih morskih virov

37.

pozdravlja pobude, ki bodo EU pomagale pospešiti prilagajanje podnebnim spremembam in doseči cilj, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna celina, kot sta atlantsko zavezništvo za strokovno znanje (All Atlantic Skills Alliance) in oblikovanje spodbud za spodbujanje vzpostavitve energije iz obnovljivih virov na morju in v notranjosti; poudarja pomen sodelovanja med atlantskimi obalnimi državami pri raziskavah in razvoju na obetavnih obnovljivih virih energije, kot so energija sonca, valovanja, plimovanja in vetra; obžaluje, da je energija iz obnovljivih virov na morju v atlantski regiji še vedno premalo razvita;

38.

poudarja, da lahko prenovljeno modro gospodarstvo na atlantskem območju prispeva k prehodu na čisto energijo z izkoriščanjem vse večjega potenciala energije iz obnovljivih virov na morju in trajnostnega upravljanja pomorskega prostora v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ki poudarja bistveno vlogo proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo;

Steber IV – Zdravi oceani in odporne obale

39.

obžaluje, da v akcijskem načrtu za Atlantik 2.0 in njegovih stebrih ni omenjeno izvajanje ekosistemskega pristopa k upravljanju morij, kot določa okvirna direktiva o morski strategiji (23), in poudarja, da bi se to moralo uporabljati za vse dejavnosti, ki spadajo v modro gospodarstvo;

40.

podpira raziskave o oceanih ter poziva Komisijo in atlantske regije, naj v okviru stebra IV akcijskega načrta spodbujajo obsežen skupni projekt za sanacijo Atlantskega oceana in njegovega dna, podpirajo oceanografske raziskave in opazovanja na oceanskem dnu ter spodbujajo trajnostne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja; v zvezi s tem poziva k oblikovanju ukrepov, ki bi pripomogli k varstvu in razogljičenju morskih virov, kot je ogljik, ki ga proizvedejo plovila;

41.

meni, da bi bilo treba krožno gospodarstvo razširiti s pobiranjem morskih odpadkov in njihovo ponovno uporabo v gospodarstvu; odločno poziva Komisijo, naj podpre izgradnjo centrov za zbiranje in obdelavo plastike ter drugih morskih odpadkov, zlasti v najbolj oddaljenih regijah atlantskega območja, močno prizadetih zaradi odpadkov, ki jih prenašajo morski tokovi; predlaga, naj se v eni od najbolj oddaljenih regij v Atlantiku vzpostavi center za preprečevanje onesnaževanja morja in boj proti njemu;

42.

poziva Komisijo, države članice in njihove regije, naj razvijejo boljše zmogljivosti za preprečevanje nesreč na kopnem in na morju in naravnih nesreč ter za obvladovanje tveganj, povezanih z njimi; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, da bi podprli države članice pri zmanjševanju okoljskih tveganj, povezanih s pomorskim prometom, ter pri izboljšanju splošne trajnostnosti in varnosti pomorskega sektorja;

43.

pozdravlja, da akcijski načrt za Atlantik 2.0 vsebuje sklicevanje na kartiranje in ohranjanje ali obnovitev obalnih mokrišč kot del cilja 6 o povečanju odpornosti obalnih območij; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo za ta območja na voljo učinkoviti načrti upravljanja;

44.

poudarja pomen namenskih programov Interreg v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjenih zlasti blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter ocenjevanju in preprečevanju hidrogeoloških tveganj na obalnih območjih in mokriščih;

45.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo pripravi ambiciozne pobude in časovni načrt za razogljičenje ladjevja, ki naj temelji na poglobljeni oceni učinka;

46.

poziva države članice, naj določijo velika zaščitena morska območja, in poudarja, kako pomembno je zaščititi vse morske vrste; poudarja, da zaščitena morska območja ne varujejo le morskih ekosistemov, temveč so pomembna tudi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prispevajo k zdravim in odpornim oceanom; ponavlja poziv Komisije v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da mora biti vsaj 30 % morskih območij v EU zaščitenih, tudi z območji za obnovo staležev, kot je določeno v skupni ribiški politiki, in da mora biti najmanj 10 % voda EU opredeljenih kot strogo zavarovana območja (24);

47.

poudarja, da je pomembno uskladiti prizadevanja Komisije in držav članic za izboljšanje zdravja oceanov, organizacijo in spodbujanje trajnostnega upravljanja njihovih virov, kot je navedeno v galwayski in belémski izjavi;

48.

poudarja pomen poročila Misija Morska zvezda 2030: obnovimo naše oceane in vode, ki se nanaša na akcijski načrt za Atlantik, ter poziva k podpornim ukrepom in usklajevanju z državami članicami in njihovimi regijami pri izvajanju politik za doseganje petih splošnih ciljev poročila: znanje, regeneracija, ničelno onesnaževanje, razogljičenje in upravljanje;

Upravljanje

49.

pozdravlja, da so atlantske regije zdaj bolje vključene v upravljanje strategije za Atlantik, da imajo nacionalne delegacije možnost povabiti svoje regije k sodelovanju v strateškem odboru za prizadevanja v atlantski regiji in da je bila Konferenca obrobnih obmorskih regij pozvana kot sodelovanju v svetovalni vlogi; v zvezi s tem opozarja, da bi lahko obalne regije, mesta in občine pomembno prispevale k izvajanju tega akcijskega načrta;

50.

poziva, naj se predstavniki vseh zadevnih regij vključijo v nacionalne delegacije, k sodelovanju pri strategiji pa naj bodo povabljene tudi atlantske čezmorske države in ozemlja ter države nečlanice EU z območja Atlantika;

51.

želi spomniti, da je alpska strategija uspešen model z vidika strukture upravljanja;

52.

predlaga vsaj letna ali pogostejša srečanja med državami članicami, regijami, ki so vključene v strategijo, Komisijo, Parlamentom in vsemi deležniki, da bi se spodbudilo boljše usklajevanje in pogosto spremljanje ukrepov, vzpostavljenih v posamezni regiji; meni, da bi bilo treba novo strukturo upravljanja in prihodnja srečanja narediti bolj prepoznavna;

53.

priporoča, naj pogodbenice strategije za Atlantik in člani odbora za spremljanje Interreg za območje Atlantika določijo skupne cilje in postopke odločanja, da bi se bolje izvajale rešitve za obravnavanje regionalnih izzivov na področjih inovacij, učinkovite rabe virov, okolja in kulture, podpiranja regionalnega razvoja ter trajnostne rasti; poudarja, da program Interreg za Atlantik nima dovolj upravnih in finančnih zmogljivosti, da bi bil edini vir financiranja projektov, zajetih v atlantski strategiji;

54.

poziva Komisijo, naj se v okviru posebnih ciljev strategije za Atlantik osredotoči na najmanj razvite regije atlantskega območja; meni, da je nujno treba povečati število posebnih razpisov za projekte v atlantskih regijah, vključno s čezatlantskimi projekti malega, srednjega in velikega obsega, za manj razvite socialno-ekonomske prednostne naloge atlantske strategije; v zvezi s tem opozarja na pomen popolnega uveljavljanja načela partnerstva, pri čemer so socialni in ekonomski partnerji in drugi deležniki vključeni v pripravo programov kohezijske politike v atlantskih regijah, tudi zato, da bi zagotovili boljše načrtovanje in izvajanje projektov na terenu;

55.

poziva države članice, naj bodo skupaj s svojimi regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi deležniki bolj zavzete in naj izvajajo skupne strateške projekte; poudarja pomen strateških sektorjev, zajetih v tem akcijskem načrtu, kot so promet, energetika, trajnostni turizem, varstvo okolja in trajnostna raba virov, raziskave in izobraževanje;

56.

meni, da bi morale biti okoljske nevladne organizacije, katerih dejavnosti so neposredno povezane z morjem, dejavnejše vključene v oblikovanje, spodbujanje in izvajanje novih projektov v izobraževanju in drugih sektorjih, kot je varstvo atlantskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti;

57.

poziva pogodbenice strategije za Atlantik, naj ob podpori Komisije razvijejo posebno informacijsko platformo za izmenjavo izkušenj in dobre prakse za potrebe akcijskega načrta za Atlantik 2.0;

58.

poziva Komisijo, naj glede na ugotovljene resne pomanjkljivosti pregleda sedanjo strategijo;

Za atlantsko makroregijo

59.

želi spomniti, da je Svet v sklepih z dne 5. junija 2019 o izvajanju makroregionalnih strategij EU izrazil odprtost za oblikovanje novih makroregij; poziva Evropski svet, naj Komisijo pooblasti za oblikovanje modela atlantske makroregije, ki bo okrepil vključevanje regionalnih oblasti in vlogo najbolj oddaljenih regij Atlantskega območja pri upravljanju atlantske strategije, spodbujal ambiciozne projekte za območje Atlantika, bolje usklajeval uporabo sredstev EU v regijah in deloval celovito, s poudarkom na sinergijah med pomorsko razsežnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

60.

poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo, kakšne koristi bi državam članicam in njihovim regijam prinesla uvedba atlantske makroregije, ki bi obravnavala skupne izzive, s katerimi se soočajo te regije; poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu in v analizi prednosti uvedbe atlantske makroregije upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij, in poudarja, da je treba njihove posebnosti ustrezno upoštevati z razvojem posebnih strategij za posamezne bazene – karibski bazen, amazonski bazen in makaronezijski bazen –, osredotočenih na posebne izzive najbolj oddaljenih regij, ter tako zagotoviti, da nobena regija ne bo zapostavljena;

o o

61.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam in regionalnim parlamentom Francije, Irske, Portugalske in Španije, vključenim v strategijo, pa tudi Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2011 o izvajanju strategije EU za Podonavje (UL C 188 E, 28.6.2012, str. 30); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za alpsko regijo (UL C 204, 13.6.2018, str. 57); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (UL C 355, 20.10.2017, str. 23).

(4) UL L 75, 19.3.2015, str. 4.

(5) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(6) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(7) UL C 270, 7.7.2021, str. 94.

(8) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(9) UL L 231, 30.6.2021, str. 94.

(10) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(11) UL C 232, 16.6.2021, str. 28.

(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0109.

(13) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 95.

(14) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 122.

(15) UL L 124, 25.4.2014, str. 1.

(16) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(17) UL L 288, 6.11.2007, str. 27.

(18) UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

(19) Študija Komisije iz decembra 2017 z naslovom „Study feeding into the mid-term review of the implementation of the Atlantic Action Plan“ (Študija za potrebe vmesnega pregleda izvajanja akcijskega načrta za Atlantik).

(20) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(21) Evropska komisija – strategija za Atlantik in akcijski načrt za obdobje 2013-2020, dostop 20. julija 2021, na voljo na: https://atlanticstrategy.eu/en/atlantic-strategy-glance/atlantic-strategy.

(22) Študija Komisije iz decembra 2017 z naslovom „Study feeding into the mid-term review of the implementation of the Atlantic Action Plan“ (Študija za potrebe vmesnega pregleda izvajanja akcijskega načrta za Atlantik).

(23) Člen 1 Direktive določa, da je treba ekosistemski pristop uporabljati na način, ki zagotavlja, da „je skupna obremenitev takšnih dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa sedanjim in prihodnjim generacijam omogočajo trajnostno rabo morskega blaga in storitev“.

(24) V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je določen cilj, da je treba pravno zavarovati vsaj 30 % kopenskih območij EU in 30 % morskih območij EU ter povezati ekološke koridorje (kar pomeni dodatnih 4 % kopnega in 19 % morskih območij v primerjavi s trenutnim stanjem). V strategiji je določeno tudi, da je treba 10 % kopnega v EU in 10 % morja v EU opredeliti kot strogo zavarovana območja (danes je strogo zavarovanega le 3 % kopnega in manj kot 1 % morskih območij).

Góra

Wybierz funkcje eksperymentalne, które chcesz wypróbować