—

ugotovi, da je ta tožba dopustna;

—

izpodbijano uredbo razglasi za nično;

—

Svetu naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi del se nanaša na nepristojnost Sveta za sprejetje Sklepa 2019/441, ker Unija in Kraljevina Maroko nista pristojni, da v imenu zahodnosaharskega ljudstva, ki ga zastopa Front Polisario, sprejmeta mednarodni sporazum za Zahodno Saharo.

2.

Drugi del se nanaša na neizpolnitev obveznosti obravnave vprašanja spoštovanja temeljnih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ker Svet tega vprašanja ni obravnaval pred sprejetjem Sklepa 2019/441.

3.

Tretji del se nanaša na kršitev obveznosti Sveta, da izvrši sodbe Sodišča, ker v Sklepu 2019/441 ni upoštevana obrazložitev sodbe z dne 27. februarja 2018, Western Sahara Campaign UK (C-266/16, EU:C:2018:118).

4.

Četrti del se nanaša na kršitev temeljnih načel in vrednot, ki vodijo delovanje Unije na mednarodni ravni, ker:

prvič, s Sklepom 2019/441 je zanikan obstoj zahodnosaharskega ljudstva, saj zanj uporablja pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do spoštovanja njihove nacionalne enotnosti;

drugič, s Sklepom 2019/441 je sklenjen mednarodni sporazum, ki brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določa organizacijo izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, Sklep 2019/441 se nanaša na sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporablja za okupirano Zahodno Saharo, s Kraljevino Maroko v okviru njene politike priključitve tega ozemlja, in pomeni sistematične kršitve temeljnih pravic, nujnih za nadaljevanje te politike.

5.

Peti del se nanaša na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, ker je Sklep 2019/441 v nasprotju z deklaracijami Unije, ki je večkrat zaporedoma potrdila nujnost spoštovanja načel samoodločbe in relativnega učinka pogodb.

6.

Šesti del se nanaša na napačno uporabo načela sorazmernosti, ker ob upoštevanju ločenega in različnega statusa Zahodne Sahare, neodtujljivosti pravice do samoodločbe in statusa tretje osebe, ki ga ima ljudstvo Zahodne Sahare, Svet ni pristojen za izdajo poročila o sorazmernosti domnevnih „koristi“ ribiškega sporazuma in njegovih posledic za naravne vire Zahodne Sahare.

7.

Sedmi del se nanaša na nasprotje s skupno ribiško politiko, ker bodo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen s Sklepom 2019/441, plovila Evropske unije lahko dostopala do ribolovnih virov zahodnosaharskega ljudstva brez njegovega soglasja v zameno za finančno nadomestilo, plačano maroškim organom, čeprav vode Zahodne Sahare niso maroške „vode“ v smislu členov 61 in 62 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

8.

Osmi del se nanaša na kršitev pravice do samoodločbe, ker:

prvič, Sklep 2019/441 s tem, da sta v njem za zahodnosaharsko ljudstvo uporabljena pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, pomeni zanikanje nacionalne enotnosti tega ljudstva kot subjekta pravice do samoodločbe;

drugič, s Sklepom 2019/441 je brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določena organizacija izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice tega ljudstva do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, s Sklepom 2019/441 je zanikan ločen in poseben status Zahodne Sahare in pomeni njeno nezakonito delitev z maroškim „nasipom“, kar pomeni kršitev pravice zahodnosaharskega ljudstva do spoštovanja ozemeljske celovitosti njegovega nacionalnega ozemlja.

9.

Deveti del se nanaša na kršitev načela relativnega učinka pogodb, ker Sklep 2019/441 ljudstvu Zahodne Sahare zanika status tretje osebe v odnosih med Evropsko unijo in Marokom ter mu brez njegove privolitve nalaga mednarodne obveznosti v zvezi z njegovim nacionalnim ozemljem in naravnimi viri na njem.

10.

Deseti del se nanaša na kršitev mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega kazenskega prava, ker:

prvič, Sklep 2019/441 omogoča sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporabi za Zahodno Saharo, čeprav maroške okupatorske sile v zvezi s tem ozemljem nimajo jus tractatus in jim je na njem prepovedano izkoriščanja naravnih virov;

drugič, na podlagi sporazuma, sklenjenega na podlagi Sklepa 2019/441, Unija subvencionirala maroško infrastrukturo na okupiranem ozemlju Zahodne Sahare, da bi Kraljevina Maroko lahko tam trajno naselila svoje prebivalce in vojaške sile;

tretjič, Sklep 2019/441 z uporabo izrazov „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“ podpira nezakonit prehod okupiranega ozemlja Zahodne Sahare s strani maroških naseljencev.

11.

Enajsti del se nanaša na kršitev obveznosti Unije v zvezi s pravom mednarodne odgovornosti, ker Sklep 2019/441 s tem, da pomeni podlago za sklenitev mednarodnega sporazuma s Kraljevino Maroko, ki se uporabi za Zahodno Saharo, dopušča hude kršitve mednarodnega prava s strani maroških okupatorskih sil zoper ljudstvo Zahodne Sahare ter omogoča in zagotavlja ohranitev položaja, ki je nastal s temi kršitvami.