Pritožba, ki sta jo 17. decembra 2021 vložili Infineon Technologies AG in Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v združenih zadevah T-233/19 in T-234/19, Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG in Infineon Technologies AG/Evropska komisija

(Zadeva C-800/21 P)

(2022/C 73/33)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnici: Infineon Technologies AG in Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG (zastopnika: L. Assmann in M. Peiffer, Rechtsanwälte)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlog

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Razlog, zaradi katerega se vodi ta postopek, je oprostitev plačila omrežnine, zaradi katere pritožnici v letih 2012 in 2013 za električno energijo, prejeto iz splošnega omrežja, upravljavcem omrežij nista morali plačati nobene omrežnine (v nadaljevanju: oprostitev plačila omrežnine).

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi odločilo, da je bila oprostitev plačila omrežnine financirana iz državnih sredstev, zaradi česar gre za državno pomoč v smislu člena 107 PDEU (točka 111 izpodbijane sodbe). Pri tem naj bi Splošno sodišče v temelju napačno razlagalo pojem državne pomoči iz sodne prakse Sodišča.

Oprostitev plačila omrežnine naj bi se financirala iz prispevka na podlagi člena 19(2) Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (uredba o omrežnini). Ta naj – v nasprotju s tem, kar Splošno sodišče navaja v točki 97 izpodbijane sodbe – ne bi bil obvezno breme v smislu sodne prakse Sodišča, na podlagi katerega bi bilo lahko razvidno, da gre za državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU.

Pritožnici s pritožbo grajata zlasti uporabo prava Unije in navajata, da je Splošno sodišče nacionalno pravo z vidika meril prava Unije o državnih pomočeh napačno ovrednotilo (prvi pritožbeni razlog). Pravilno stališče naj bi bilo, da oprostitve plačila omrežnin niso bile dodeljene iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU.

Iz sodne prakse Sodišča naj bi bilo razvidno, da gre za državna sredstva v tem smislu le, če obstaja zadosti tesna povezava z državnim proračunom. Prispevek iz člena 19(2) StromNEV, ki je predmet tega postopka, pa naj ne bi izkazoval zadosti tesne povezave z nemškim proračunom. Pri tem prispevku gre zato za zasebna in ne za državna sredstva, ki so se plačevala med upravljavci omrežij in odjemalci.

Poleg tega pritožnici pritožbo utemeljujeta s tem, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva s tem, da je napačno presodilo vsebino in obseg nacionalnega prava (drugi pritožbeni razlog).