1.

Ali člen 34 PDEU ob upoštevanju člena 36 PDEU nasprotuje razlagi člena 5(1) zakona o vizualnih programih, v skladu s katero se razvrstitev nosilcev vizualnega programa na podlagi zakona o vizualnih programih in navedba podatkov o starosti, od katere si je dovoljeno ogledati program, ki temeljijo na tej razvrstitvi, v povezavi s podatki o proizvodu zahtevata že takrat, ko se nosilci vizualnega programa prodajajo v spletni trgovini, čeprav so bili nosilci vizualnega programa razvrščeni in označeni v drugi državi članici, vendar še niso bili dobavljeni na Finsko?

Ali je za presojo tega vprašanja pomembno, da zakon o vizualnih programih ne vsebuje nobene določbe o izjemah od razvrstitve in označitve zaradi tega, ker se je bilo mogoče prepričati, da je kupec nosilca vizualnega programa polnoleten, in da se zgoraj opisana zahteva po ponovni razvrstitvi in označitvi pri ponujanju nosilca vizualnega programa v spletni trgovini uporablja le, kadar ta program ponujajo pravne osebe ali trgovci, ki so registrirani na Finskem ali imajo tam podružnico, ali kadar ga ponuja oseba, ki je finski državljan ali ima na Finskem običajno prebivališče, oziroma kadar je bila odločitev o ponujanju tega programa sprejeta na Finskem?

2.

Če je zgoraj navedena zahteva po ponovni razvrstitvi in označitvi sorazmerna le, če se lahko prizna izjema od te zahteve zaradi tega, ker se je bilo mogoče prepričati, da je kupec vizualnega programa polnoleten: ali je treba pri prodaji polnoletnim osebam zahtevati, da ob naročilu in prodaji nosilcev vizualnega programa obstaja absolutna gotovost glede tega, da je kupec polnoleten, ali zadostuje, da si prodajalec nosilca vizualnega programa prizadeva, da bi se prepričal o tem, da je kupec polnoleten?