1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so navedeni državi članici na voljo v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključujejo določitev individualnih kvot za njihova plovila za ulov, daljša od 24 metrov, vključena v seznam plovil z dovoljenjem za ribolov iz člena 26.

2.   Ko se šteje, da je individualna kvota plovila izčrpana, država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 od zadevnih plovil za ulov zahteva, naj takoj odplujejo v pristanišče, ki ga določi.

3.   Dejavnosti na podlagi zakupa pri ribolovu modroplavutega tuna niso dovoljene.

1.   ▌ Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili nabrani, iz ulova predhodnih let v ribogojnici se lahko dovoli le , če država članica razvije okrepljen sistem nadzora in o njem poroča Komisiji ▌. Navedeni sistem je sestavni del načrta inšpekcijskih pregledov iz člena 13, ki ga pripravi država članica, ter vključuje vsaj ukrepe iz členov ▌53 in 61 .

2.   Države članice, pristojne za ribogojnice, pred začetkom ribolovne sezone zagotovijo temeljito oceno vseh živih modroplavutih tunov, ki se prestavijo po množičnih nabiranjih v ribogojnicah pod njihovo pristojnostjo. V ta namen se vsi prestavljeni živi modroplavuti tuni, za katere se v letu ulova ni izvedlo množično nabiranje v ribogojnicah, prenesejo v druge kletke z uporabo sistemov stereoskopskih kamer ali nadomestnih metod, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, v skladu s členom 51. Vedno se zagotovi popolnoma dokumentirana sledljivost. Nadzor nad prestavitvijo modroplavutih tunov iz let, v katerih se množično nabiranje ni izvedlo, se izvede letno z uporabo enakega postopka ustreznega vzorčenja, ki temelji na oceni tveganja.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil za razvoj okrepljenega sistema nadzora za prestavitev živih modroplavutih tunov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

1.   Kvote se med Unijo in drugimi pogodbenicami Konvencije prenašajo le s predhodnim dovoljenjem zadevnih držav članic in/ali pogodbenic Konvencije. Komisija sekretariat ICCAT uradno obvesti 48 ur pred prenosom kvot.

2.   Prenos kvot znotraj skupin ribolovnih orodij, kvot za prilov in individualnih ribolovnih kvot posamezne države članice je dovoljen, če zadevne države članice Komisijo vnaprej obvestijo o takih prenosih, tako da lahko Komisija obvesti sekretariat ICCAT, preden prenos začne veljati.

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni ribolovni načrt. Navedeni načrt vsebuje vsaj naslednje informacije za plovila za ulov in pasti :

2.   Države članice, ki imajo majhna plovila za mali priobalni ribolov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna, si prizadevajo tem plovilom dodeliti posebno sektorsko kvoto in tako dodelitev vključijo v svoje ribolovne načrte. Poleg tega v svoje načrte spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov vključijo tudi dodatne ukrepe za natančno spremljanje, kako navedena flota porablja kvoto. Države članice lahko dajo dovoljenje različnemu številu plovil, da bi v celoti izkoristile svoje ribolovne možnosti, ter pri tem uporabijo parametre iz odstavka 1.

3.   Portugalska in Španija lahko dodelita sektorske kvote plovilom z vabami, ki delujejo v vodah Unije otočij Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Sektorska kvota je vključena v njune letne ribolovne načrte, dodatni ukrepi za spremljanje njene porabe pa so jasno določeni v njunih letnih načrtih spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov.

4.   Kadar države članice dodelijo sektorske kvote v skladu z odstavkom 2 ali 3, se ne uporablja zahteva glede najnižje kvote petih ton, opredeljena v veljavnem aktu Unije o dodelitvah ribolovnih možnosti.

5.   Zadevna država članica Komisiji vse spremembe letnega ribolovnega načrta pošlje vsaj tri delovne dni pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša. Komisija spremembo posreduje sekretariatu ICCAT vsaj en delovni dan pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša.

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja gojenja.

2.   Vsaka država članica v letnem načrtu upravljanja gojenja zagotovi, da sta skupna zmogljivost vnosa in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje.

3.   Države članice svojo zmogljivost gojenja tuna omejijo na skupno zmogljivost gojenja, registrirano v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“, ali dovoljeno zmogljivost, ki je bila ICCAT prijavljena leta 2018.

4.   Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnice države članice je omejen na količino vnosa, ki so jo ribogojnice navedene države članice v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“ registrirale leta 2005, 2006, 2007 ali 2008.

5.   Če mora država članica povečati največji vnos divjega ulovljenega tuna v eni ali več od svojih ribogojnic, je navedeno povečanje sorazmerno z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi navedeni državi članici, in z uvozom živih modroplavutih tunov iz druge države članice ali pogodbene stranke .

6.   Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da sta znanstvenikom, ki jim je Stalni odbor za raziskave in statistiko naložil izvedbo poskusov, da bi ugotovili stopnje rasti med obdobjem pitanja, na voljo dostop do ribogojnic in pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

7.     Po potrebi države članice Komisiji vsako leto do 15. maja predložijo spremenjene načrte upravljanja gojenja.

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje naslednje načrte:

2.   Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih uporabi za pripravo letnega načrta Unije. Načrt Unije vsako leto do 15. februarja posreduje sekretariatu ICCAT v obravnavo in odobritev.

3.   Če država članica katerega od načrtov iz odstavka 1 Komisiji ne posreduje v roku iz tega člena , Komisija lahko odloči, da bo sekretariatu ICCAT predložila načrt Unije brez načrtov zadevne države članice. Komisija si na zahtevo zadevne države članice prizadeva upoštevati enega od načrtov iz odstavka 1, ki so bili predloženi po roku iz navedenega odstavka, vendar pred rokom iz odstavka 2. Če načrt, ki ga predloži država članica, ni v skladu z določbami te uredbe o letnih načrtih ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja ter vsebuje resno napako, zaradi katere ICCAT ne potrdi letnega načrta Unije, se lahko Komisija odloči, da bo letni načrt Unije posredovala sekretariatu ICCAT brez načrtov zadevne države članice. Komisija čim prej obvesti zadevno državo članico in si prizadeva, da revidirane načrte, ki jih predloži ta država članica, vključi v načrt Unije ali v predloge za spremembo načrta Unije, če so skladni z določbami te uredbe v zvezi z letnimi načrti ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja.

1.   Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 1. julija.

2.     Ciper in Grčija lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahtevata, da se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njuno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Sredozemskem morju (ribolovni območji FAO 37.3.1 in 37.3.2) dovoli od 15. maja do 1. julija.

3.   Hrvaška lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahteva, naj se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njeno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju (ribolovno območje FAO 37.2.1) za namene gojenja dovoli do 15. julija.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, ki Komisiji predloži dokaze, da nekatera njena plovila z zaporno plavarico, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, zaradi vremenskih razmer med letom niso mogla izkoristiti svojih običajnih ribolovnih dni, odloči, da se za posamezna plovila z zaporno plavarico, ki so jih prizadele vremenske razmere, ribolovna sezona iz odstavka 1 podaljša za ustrezno število izgubljenih dni, a največ za 10 ▌ . Neaktivnost zadevnih plovil in v primeru skupne ribolovne dejavnosti vseh sodelujočih plovil se ustrezno utemelji z vremenskimi poročili in položaji VMS.

5.   Ribolov na modroplavutega tuna z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali je v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoljen v obdobju od 1. januarja do 31. maja.

6.   Države članice v letnih ribolovnih načrtih določijo ribolovne sezone za svoje flote, razen za plovila z zaporno plavarico in velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

1.   Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, prenašati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo modroplavutega tuna, katerega teža je nižja od 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti je krajša od 115 cm, tudi če je ujet kot prilov ali v okviru rekreacijskega ribolova.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm do repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:

3.   Posebni pogoji, ki se uporabljajo za odstopanja iz odstavka 2, so določeni v Prilogi I.

4.   Države članice plovilom, za ribolov katerih veljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3 Priloge I, izdajo dovoljenje za ribolov. Zadevna plovila so navedena v seznamu plovil za ulov iz člena 26.

5.   Ribe, katerih velikost ne dosega najmanjših referenčnih velikosti iz tega člena in ki se zavržejo mrtve, se vštejejo v kvoto zadevne države članice.

1.   Z odstopanjem od člena 19(1) se za vsa plovila za ulov in pasti, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, dovoli največ 5 % naključnega ulova glede na število modroplavutega tuna, ki tehta med 8 in 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti znaša med 75 in 115 cm.

2.   Petodstotni delež iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega ulova modroplavutega tuna, zadržanega na krovu plovila ali znotraj pasti, kadar koli po vsaki ribolovni dejavnosti.

3.   Naključni ulov se odšteje od kvote države članice, ki je pristojna za plovilo za ulov ali past.

4.   Za naključni ulov modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti, se uporabljajo členi 31, 33, 34 in 35.

1.   Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji posreduje svoj letni ribolovni načrt.

2.   Stopnja dovoljenega prilova, ki ne presega 20 % skupnega ulova na krovu ob koncu vsakega ribolovnega potovanja, in metodologija za izračun navedenega prilova glede na skupni ulov na krovu sta jasno določeni v letnem ribolovnem načrtu iz člena 11. Delež prilova se lahko izračuna po teži ali številu osebkov. Izračun po številu osebkov se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Stopnja dovoljenega prilova za floto plovil za mali priobalni ribolov se lahko izračuna na letni ravni.

3.   Ves prilov mrtvega modroplavutega tuna, obdržan na krovu ali zavržen, se odšteje od kvote države članice zastave ter evidentira in sporoči Komisiji v skladu s členoma 31 in 32.

4.   Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

5.   Če je bila celotna kvota, dodeljena državi članici, že izčrpana, nadaljnji ulov modroplavutega tuna ni dovoljen plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, ta država članica pa sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. Če je posebna kvota Unije za prilov modroplavutega tuna, določena v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013, izčrpana, se ulov modroplavutega tuna ne dovoli plovilom, ki plujejo pod zastavo držav članic brez kvote za modroplavutega tuna, te države članice pa sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. V  teh primerih sta predelava in trženje mrtvega modroplavutega tuna prepovedana, vsi ulovi pa se evidentirajo. Države članice informacije o takih količinah takega prilova mrtvega modroplavutega tuna letno sporočijo Komisiji, ta pa navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

6.   Plovila, ki modroplavutega tuna ne lovijo dejavno, vse količine modroplavutega tuna, ki jih obdržijo na krovu, jasno ločijo od drugih vrst in tako omogočijo nadzornim organom, da spremljajo upoštevanje tega člena. Navedeni prilov se lahko trži, če ima dokument eBCD.

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna ureja rekreacijski ribolov tako, da mu dodeli posebno kvoto. Pri taki dodelitvi se upoštevajo morebitni mrtvi modroplavuti tuni, vključno v okviru ribolova na način „ulovi in izpusti“. Države članice Komisijo o kvoti, dodeljeni rekreacijskemu ribolovu, obvestijo, ko ji posredujejo svoje ribolovne načrte.

2.   Ulov mrtvih modroplavutih tunov se sporoči in všteje v kvoto zadevne države članice.

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna, dodeljeno za rekreacijski ribolov, ta ribolov ureja z izdajanjem dovoljenj za ribolov plovilom za rekreacijski ribolov. Države članice na zahtevo ICCAT dajo Komisiji na voljo seznam rekreacijskih plovil, ki jim je bilo dodeljeno dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna . Seznam, ki ga Komisija elektronsko predloži ICCAT, vsebuje naslednje informacije za vsako plovilo :

2.   V okviru rekreacijskega ribolova je prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot enega modroplavutega tuna na plovilo na dan.

3.   Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, je prepovedano.

4.   Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu, vključno s težo in po potrebi dolžino vsakega modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, ter jih vsako leto do 30. junija sporoči Komisiji za preteklo leto. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

5.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, zlasti mladic, ulovljenega živega pri rekreacijskega ribolova. Vsak iztovorjeni modroplavuti tun je cel, očiščen in/ali brez drobovja.

1.   Države članice, ki v severovzhodnem Atlantiku odobrijo ribolov na način „ulovi in izpusti“, ki ga izvajajo izključno plovila za športni ribolov , lahko z odstopanjem od člena 23(1) omejenemu številu navedenih plovil dovolijo, da lovijo modroplavutega tuna za namen ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, ne da bi jim bilo treba dodeliti posebno kvoto. Taka plovila delujejo v okviru znanstvenega projekta raziskovalnega inštituta, ki je vključen v znanstvenoraziskovalen program. Rezultati projekta se sporočijo ustreznim organom države članice zastave.

2.   Za plovila, ki izvajajo znanstvene raziskave v okviru raziskovalnega programa ICCAT za modroplavutega tuna, se ne šteje, da izvajajo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“ iz odstavka 1.

3.   Države članice, ki odobrijo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“:

4.   Vsak modroplavuti tun, ki pogine med dejavnostmi ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, se sporoči in odšteje od kvote države članice zastave.

1.   Države članice Komisiji vsako leto elektronsko in v obliki, določeni v zadnji različici smernic ICCAT (26) za predložitev podatkov in informacij, en mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenja predložijo naslednja seznama plovil:

Komisija te informacije sekretariatu ICCAT pošlje 15 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti, da se lahko navedena plovila vnesejo v evidenco plovil ICCAT z dovoljenjem, in če je primerno, v evidenco plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije.

2.   Med koledarskim letom je lahko ribiško plovilo vključeno v oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni v oba seznama vključeno hkrati.

3.   Informacije o plovilih iz točk (a) in (b) odstavka 1▌ vsebujejo ime plovila ter registrsko številko flote Unije (CFR), kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 (27).

4.   Komisija naknadne predložitve ne sprejme.

5.   Naknadne spremembe seznamov iz odstavkov 1 in 3 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo izvajati ribolova zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo ter pri tem navede:

6.   Komisija po potrebi med letom spremeni informacije o plovilih iz odstavka 1, tako da sekretariatu ICCAT zagotovi posodobljene informacije v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403.

1.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov plovilom, vključenim v enega od seznamov, opisanih v členu 26(1) in (5). Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in se izdajo v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

2.   Brez poseganja v člen 21(6) se za ribiška plovila Unije, ki niso v evidenci ICCAT iz člena 26(1), šteje, da ne smejo loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

3.   Ko se šteje, da je individualna kvota, dodeljena plovilu, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano plovilu, in sme zahtevati, naj plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

1.   Vsaka država članica v okviru svojih ribolovnih načrtov v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene pasti uvrstijo v evidenco pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna.

2.   Države članice izdajo dovoljenja za ribolov za pasti, vključene v seznam iz odstavka 1. Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in so v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

3.   Za pasti Unije, ki niso v evidenci pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna, se šteje, da niso odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zadrževanje modroplavutega tuna, ulovljenega z navedenimi pastmi, na krovu, njegovo prenašanje, dajanje kletko za rejo ali iztovarjanje je prepovedano.

4.   Ko se šteje, da je kvota, dodeljena pastem, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano zanje.

1.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 15. julija uradno sporoči podrobne informacije o ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem letu. Komisija navedene informacije posreduje ICCAT vsako leto do 31. julija. Te informacije vključujejo:

2.   Države članice za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in nimajo dovoljenja za dejavni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, Komisiji pošljejo naslednje informacije:

3.   Države članice Komisiji uradno sporočijo vse informacije o vseh plovilih, ki niso vključena v odstavka 1 in 2, vendar se zanje ve ali domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT takoj, ko so na voljo.

1.   Kakršne koli skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna se dovolijo le, če sodelujoča plovila pridobijo dovoljenje države ali držav članic zastave. Da plovilo z zaporno plavarico pridobi dovoljenje, mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna, imeti individualno kvoto in izpolnjevati obveznosti poročanja iz člena 32.

2.   Kvota, dodeljena skupni ribolovni dejavnosti, je enaka vsoti kvot, dodeljenih sodelujočim plovilom z zaporno plavarico.

3.   Plovila Unije z zaporno plavarico ne sodelujejo pri skupnih ribolovnih dejavnostih s plovili z zaporno plavarico iz drugih pogodbenic konvencije.

4.   Obrazec vloge za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti je določen v Prilogi IV. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih plovil z zaporno plavarico, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti, pridobi naslednje informacije:

5.   Vsaka država članica vsaj deset dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti Komisiji pošlje informacije iz odstavka 4 v obliki, določeni v Prilogi IV. Komisija navedene informacije najmanj pet dni pred začetkom ribolovne dejavnosti posreduje sekretariatu ICCAT in državi zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti.

6.   V primeru višje sile se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, pošljejo posodobljene informacije ter opis dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

1.   Poveljniki plovil Unije za ulov vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členi 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in oddelkom A Priloge II k tej uredbi.

2.   Poveljniki vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo iz Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami iz delov B, C in D Priloge II.

1.   Poveljniki plovil Unije za ulov, ki aktivno lovijo, svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi pošiljajo dnevna poročila o ulovu v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila niso obvezna za plovila v pristanišču, razen če sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti. Podatki v poročilih so iz ladijskih dnevnikov in vključujejo datum, uro, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino) ter težo in število modroplavutih tunov, ujetih na območju Konvencije, vključno z izpusti in zavržki mrtvih rib. Poveljniki poročila pošiljajo v obliki, določeni v Prilogi III, ali v obliki, ki jo zahteva država članica.

2.   Poveljniki plovil z zapornimi plavaricami pripravijo dnevna poročila iz odstavka 1 za vsako ribolovno dejavnost, in sicer tudi v primeru dejavnosti z ničelnim ulovom. Poveljnik plovila ali njegovi pooblaščeni zastopniki poročila svoji državi članici zastave posredujejo do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan.

3.   Upravljavci pasti ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, pripravijo dnevna poročila, ki jih morajo svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi poslati v razmaku vsakih 48 ur v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila vključujejo registrsko številko ICCAT pasti, datum in uro ulova, težo in število ujetih modroplavutih tunov, vključno z ničelnim ulovom, izpusti in zavržki mrtvih rib. Navedene informacije pošljejo v obliki, določeni v Prilogi III.

4.   Poveljniki plovil za ulov, razen plovil z zaporno plavarico, svojim državam članicam zastave poročila iz odstavka 1 posredujejo najpozneje v torek do 12. ure po greenwiškem srednjem času za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo.

1.   Vsaka država članica, ki ji je bila dodeljena kvota za modroplavutega tuna, določi pristanišča, v katerih je odobreno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna. Informacije o določenih pristaniščih se vključijo v letni ribolovni načrt iz člena 11. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij o določenih pristaniščih. Komisija navedene informacije nemudoma sporoči sekretariatu ICCAT.

2.   Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   S plovil za ulov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil je prepovedano iztovarjanje ali pretovarjanje vsake količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na vsakem kraju, ki ni pristanišče, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice. Izjemoma se lahko mrtvi modroplavuti tuni, nabrani iz pasti/kletke, prenesejo na plovilo za predelavo rib s pomočjo pomožnega plovila, kolikor se to izvede v prisotnosti nadzornega organa.

1.   Za poveljnike ribiških plovil Unije, ki so dolga 12 metrov ali več in vključena na seznam plovil iz člena 26, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, se pošlje predhodno obvestilo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.   Poveljniki ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil, vključenih na seznam plovil iz člena 26, ali njihovi zastopniki pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno sporočijo:

3.   Kadar lahko države članice v skladu z veljavno zakonodajo Unije uporabljajo krajši rok za obveščanje, kot je štiri ure pred predvidenim časom prihoda, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo v ustreznem času pred prihodom. Kadar so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, spremenijo kadar koli pred prihodom v pristanišče.

4.   Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

5.   Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14.

6.   Poveljniki plovila Unije za ulov ne glede na skupno dolžino plovila v 48 urah po končanem iztovarjanju pristojnim organom države članice ali pogodbenice Konvencije, v kateri se je iztovarjanje izvedlo, in svoji državi članici zastave predložijo deklaracijo o iztovarjanju. Poveljnik plovila za ulov je odgovoren za popolnost in točnost deklaracije ter ju potrdi. V deklaraciji o iztovarjanju so navedeni vsaj količine iztovorjenega modroplavutega tuna in območje, na katerem so bile ulovljene. Ves iztovorjeni ulov se stehta. Država članica pristanišča v 48 urah po koncu iztovarjanja organom države zastave ali pogodbenice Konvencije pošlje evidenco iztovarjanja.

1.   Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo modroplavutega tuna, ali plovilom tretjih držav v vodah Unije je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju.

2.   Brez poseganja v zahteve iz člena 52(2) in (3) ter členov 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovarjajo samo v določenih pristaniščih, kot so navedena v členu 33 te uredbe.

3.   Poveljnik prejemnega ribiškega plovila ali njegov zastopnik ustreznim organom države pristanišča vsaj 72 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče sporoči informacije, navedene v predlogi deklaracije o pretovarjanju iz Priloge V. Za pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnega ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje. Poleg tega poveljnik plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, ob pretovarjanju svoji državi članici zastave ali pogodbenici Konvencije sporoči datume, ki se zahtevajo v Prilogi V.

4.   Država članica pristanišča opravi inšpekcijski pregled prejemnega plovila ob prihodu ter preveri količine in dokumentacijo o pretovarjanju.

5.   Poveljniki ribiških plovil Unije deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo in svoji državi članici zastave pošljejo v 15 dneh po koncu pretovarjanja. Poveljniki ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo v skladu s Prilogo V. Deklaracija o pretovarjanju vključuje referenčno številko dokumenta eBCD za lažje navzkrižno preverjanje podatkov, navedenih v deklaraciji.

6.   Država pristanišča v petih dneh po koncu pretovarjanja organu pogodbenice Konvencije ali države članice zastave ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.

7.   Pristojni organi držav članic določenih pristanišč inšpekcijsko pregledajo vsa pretovarjanja.

1.   Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpane 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja.

2.   Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpana kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico. Skupaj z navedenimi informacijami se predloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in ki jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in ura prekinitve.

3.   Komisija sekretariatu ICCAT sporoči datume izčrpanja kvote Unije za modroplavutega tuna.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev, ki se jim izda uradni identifikacijski dokument, na plovila in pasti, dejavna v ribolovu modroplavutega tuna, zajetih vsaj:

Države članice z manj kot petimi plovili za ulov, ki spadajo v kategorije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ter imajo dovoljenje za dejavni ribolov modroplavutega tuna, zagotovijo, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev zajetih vsaj 20 % časa, ko so plovila dejavna pri ribolovu modroplavutega tuna.

2.   Naloge nacionalnega opazovalca so zlasti:

3.   Nacionalni opazovalci poleg nalog iz odstavka 2 opravljajo tudi znanstveno delo na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, vključno z zbiranjem potrebnih podatkov.

4   Podatki in informacije, zbrani v okviru opazovalnega programa vsake države članice, se zagotovijo Komisiji, ta pa jih pošlje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko ali sekretariatu ICCAT, kakor je primerno.

5.   Za namene odstavkov 1 do 3 vsaka država članica zagotovi:

1.   Države članice zagotovijo učinkovito izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT, kakor je določen v tem členu in Prilogi VIII.

2.   Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

3.   Plovila z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ne smejo loviti modroplavutega tuna.

4.   Države članice zagotovijo, da je v celotnem obdobju dejavnosti dajanja v kletko za rejo vsaki ribogojnici dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT. V primerih višje sile in po tem, ko država članica ribogojnice za navedene okoliščine potrdi, da pomenijo višjo silo, lahko regionalni opazovalec ICCAT svoje delo opravlja v več kot eni ribogojnici, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti gojenja, če so naloge opazovalca ustrezno izpolnjene . Vendar država članica, pristojna za zadevni ribogojnici, nemudoma zahteva napotitev dodatnega regionalnega opazovalca.

5.   Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

6.   Poveljniki in posadka ter upravljavci ribogojnic, pasti in plovil regionalnih opazovalcev nikakor ne ovirajo pri opravljanju nalog in jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge ali vplivajo nanje.

1.   Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali njegov zastopnik ali upravljavec ribogojnice ali pasti, od koder zadevni prenos izvira, pred vsako dejavnostjo prenosa državi članici zastave ali državi članici, pristojni za ribogojnico ali past, pošlje predhodno uradno obvestilo o prenosu, v katerem so navedeni:

2.   Države članice za namene odstavka 1 vsaki kletki za prenos dodelijo edinstveno številko. Če je pri prenosu ulova, ki ustreza eni ribolovni dejavnosti, treba uporabiti več kletk za prenos, je potrebna le ena deklaracija o prenosu, vendar se številke vseh uporabljenih kletk za prenos evidentirajo v deklaraciji o prenosu, pri čemer se jasno navede količina modroplavutega tuna, ki se prenese v posamezni kletki.

3.   Za dodelitev številk kletkam se uporablja sistem enotnega številčenja, ki je sestavljen iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice , nato tej kodi sledijo tri številke. Edinstvene številke kletk so trajne in jih ni mogoče prenesti z ene kletke na drugo.

4.   Država članica iz odstavka 1 poveljniku ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kakor je primerno, dodeli in sporoči številko dovoljenja za vsako dejavnost prenosa. Številka dovoljenja vključuje tričrkovno kodo države članice, štiri številke, ki označujejo leto, in tri črke, ki označujejo odobreno (AUT) ali zavrnjeno dovoljenje (NEG), tem pa sledijo zaporedne številke.

5.   Država članica iz odstavka 1 prenos odobri ali zavrne odobritev prenosa v 48 urah po prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu. Dejavnost prenosa se ne začne brez predhodno izdanega dovoljenja.

6.   Dovoljenje za prenos ne vpliva na potrditev dejavnosti dajanja v kletko za rejo.

1.   Država članica, pristojna za plovilo za ulov, vlačilec, ribogojnico ali past, zavrne odobritev prenosa, če ob prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu meni, da:

2.   Če prenos ni odobren, država članica iz odstavka 1, če je primerno, poveljniku plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, nemudoma izda nalog za izpust, da ga obvesti, da prenos ni odobren, in od njega zahteva, naj ribe izpusti v morje v skladu s Prilogo XII.

3.   Vlačilec se v primeru tehnične okvare sistema VMS med prevozom v ribogojnico nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS ali pa se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS. Navedeni 72-urni rok se lahko izjemoma podaljša v primeru višje sile ali upravičenih operativnih omejitev. Tehnična okvara se nemudoma sporoči Komisiji, ta pa o tem obvesti sekretariat ICCAT. Poveljnik ali njegov zastopnik od trenutka, ko je bila odkrita tehnična okvara, do njene odprave nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsake štiri ure sporoči posodobljene geografske koordinate ribiškega plovila.

1.   Poveljniki plovil za ulov ali vlačilcev ali upravljavci ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolnijo deklaracijo ICCAT o prenosu, ki je v skladu z obliko, določeno v Prilogi IV, in jo pošljejo pristojni državi članici.

2.   Organi države članice, pristojne za ribiško plovilo, ribogojnico ali past, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce deklaracije o prenosu. Številka obrazca deklaracije vsebuje tričrkovno kodo države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS-20**/xxx/ITD).

3.   Prenosu je priložena izvirna deklaracija o prenosu rib . Izvod deklaracije obdrži poveljnik plovila za ulov ali ▌ pasti in vlačilca .

4.   Poveljniki plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa, poročajo o svojih dejavnostih v skladu s Prilogo II.

5.   Informacije v zvezi z mrtvimi ribami se evidentirajo v skladu s postopki iz Priloge XIII.

1.   Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti zagotovi, da se prenos spremlja z videokamero v vodi, da se preveri število rib, ki se prenesejo. Snemanje z videokamero se izvaja v skladu z minimalnimi standardi in postopki iz Priloge X.

2.    Ko Stalni odbor za raziskave in statistiko od Komisije zahteva kopije videoposnetkov , države članice te kopije ▌predložijo Komisiji, ta pa jih ▌ posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

1.   Regionalni opazovalci ICCAT na krovu plovila za ulov ali pasti iz člena 39 in Priloge VIII:

2.   Če se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec, ustrezni nadzorni organi ali poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec pasti ali ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 %, pristojna država članica začne preiskavo. Taka preiskava se konča pred dajanjem v kletko za rejo in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek dokumenta BCD pa se ne potrdi.

3.   Kadar pa je kakovost videoposnetka preslaba ali ta ni dovolj jasen, da bi se prenesene količine lahko ocenile, lahko poveljnik plovila ali upravljavec ribogojnice ali pasti od organov pristojne države članice zahteva odobritev za izvedbo nove dejavnosti prenosa in predložitev ustreznega videoposnetka regionalnemu opazovalcu. Če rezultati navedenega prostovoljnega kontrolnega prenosa niso zadovoljivi, pristojna država članica začne preiskavo. Če se po njej potrdi, da kakovost videoposnetka ne omogoča ocene količin, vključenih v prenos, nadzorni organi pristojne države članice odredijo dejavnost kontrolnega prenosa in ustrezni videoposnetek predložijo regionalnemu opazovalcu ICCAT. Novi prenosi se izvedejo kot kontrolni prenosi, dokler kakovost videoposnetka ne omogoči ocene prenesenih količin.

4.   Regionalni opazovalec ICCAT brez poseganja v preverjanja, ki jih izvedejo inšpektorji, deklaracijo o prenosu podpiše le, če so njegova opažanja v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT ter so informacije iz deklaracije o prenosu skladne z njegovimi opažanji, vključujejo pa tudi videoposnetek, ki je v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Opazovalec ICCAT preveri tudi, da je bila deklaracija ICCAT o prenosu posredovana poveljniku vlačilca ali upravljavcu ribogojnice ali zastopniku pasti, kjer je primerno. Če se opazovalec ICCAT ne strinja z deklaracijo o prenosu, v deklaracije o prenosu in dokumente BCD navede svojo prisotnost ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali.

5.   Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolni deklaracijo ICCAT o prenosu in jo pošlje pristojni državi članici v skladu z obliko, določeno v Prilogi VI. Države članice deklaracijo o prenosu posredujejo Komisiji ▌.

1.   Pred začetkom dejavnosti dajanja v posamezno kletko za rejo je kletke za prenos prepovedano pritrjevati na dno v radiju 0,5 navtične milje od ribogojnic. V ta namen morajo biti v načrtih upravljanja gojenja iz člena 15 na voljo geografske koordinate, ki ustrezajo mnogokotniku, na katerem je ribogojnica.

2.   Država članica, pristojna za ribogojnico, pred vsako dejavnostjo dajanja v kletko za rejo državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, ki je ulovila modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v kletko za rejo, zaprosi za odobritev.

3.   Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo, če meni, da:

4.   Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo:

5.   Dajanje v kletko za rejo se ne začne brez odobritve, ki jo v enem delovnem dnevu na zahtevo izda država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali past, ali država članica, pristojna za ribogojnico, če se s tem strinjajo organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovila za ulov ali past. Če organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, ne odgovorijo v enem delovnem dnevu, lahko pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, odobrijo dejavnost dajanja v kletko za rejo.

6.   Ribe se dajo v kletke za rejo pred 22. avgustom posameznega leta, razen če pristojni organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v kletko za rejo. Ribe se v kletke za rejo nikakor ne dajo po 7. septembru vsakega leta.

1.   Države članice zagotovijo, da program, pri katerem se uporabljajo sistemi stereoskopskih kamer ali nadomestne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, zajema 100 % vseh dejavnosti dajanja v kletko za rejo, da se ocenita število in teža rib.

2.   Navedeni program se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Nadomestne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na letnem zasedanju.

3.   Države članice, pristojne za ribogojnico, državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovila za ulov, in subjektu, ki izvaja regionalni program opazovanja v imenu ICCAT, sporočijo rezultate tega programa.

4.   Ko rezultati programa pokažejo, da se količine modroplavutega tuna v kletkah razlikujejo od količin iz poročil o ulovu in/ali prenosu, država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past , v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za ribogojnico , začne preiskavo. Če plovilo za ulov ali past pluje pod zastavo druge pogodbenice Konvencije, država članica, pristojna za ribogojnico, začne preiskavo v sodelovanju s to pogodbenico Konvencije zastave.

5.   Država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, izda nalog za izpust v skladu s postopki iz Priloge XII za količine v kletkah, ki presegajo količine, za katere je bilo prijavljeno, da so ulovljene in prenesene, če:

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

6.   Rezultati programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v kletko za rejo in ustrezni oddelki dokumenta BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko je izdan nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

7.   Države članice Komisiji rezultate programa pošljejo vsako leto do 1. septembra. V primeru višje sile pri reji države članice pošljejo rezultate pred 12. septembrom. Komisija navedene informacije vsako leto do 15. septembra v oceno posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

8.   Živi modroplavuti tun se iz ene kletke za rejo v drugo ne prenese brez dovoljenja in prisotnosti nadzornih organov države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico. Vsak prenos se evidentira, da se nadzoruje število osebkov. Nacionalni nadzorni organi spremljajo navedene prenose in zagotovijo, da se vsak prenos med gojenjem evidentira v sistemu eBCD.

9.   Razlika med količinama modroplavutega tuna iz poročil o ulovu s plovilom za ulov ali pastjo in količinami, ugotovljenimi z nadzornimi kamerami ob dajanju v kletke za rejo, ki znaša 10 % ali več, pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila za ulov ali pasti. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov.

1.    V 72 urah po koncu dejavnosti dajanja v kletko za rejo upravljavec ribogojnice pristojnemu organu predloži deklaracijo o dajanju v kletko za rejo v skladu s Prilogo XIV. ▌

2.     Poleg deklaracije o dajanju v kletko za rejo iz dostavka 1 država članica, pristojna za ribogojnico, v enem tednu po zaključku dejavnosti dajanja v kletko za rejo predloži državi članici ali pogodbenici Konvencije, katere plovila in pasti so ulovila modroplavutega tuna, in Komisiji poročilo o dajanju v kletko za rejo, ki vsebuje elemente iz oddelka B Priloge XI. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

3.   Za namen odstavka  2 se dejavnost dajanja v kletko za rejo ne šteje za dokončano, dokler ni zaključena morebitna začeta preiskava ali dokler niso končane vse dejavnosti izpusta, ki so bile odrejene.

1.   Države članice, pristojne za ribogojnice, vzpostavijo sistem sledljivosti, vključno s snemanjem prenosov znotraj ribogojnice z videokamero.

2.   Nadzorni organi držav članic, pristojnih za ribogojnice, na podlagi analize tveganja izvajajo naključne kontrole modroplavutega tuna, ki se goji v kletkah za rejo, med zaključkom dejavnosti dajanja v kletke za rejo v enem letu in prvim dajanjem v kletke za rejo v naslednjem letu.

3.   Za namene odstavka 2 vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, določi najmanjši delež rib, ki ga je treba nadzirati. Navedeni delež se določi v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14. Vsaka država članica Komisiji sporoči rezultate naključnih kontrol, ki se izvedejo vsako leto. Komisija navedene informacije sekretariatu ICCAT posreduje aprila tistega leta , ki sledi obdobju zadevne kvote.

1.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da se videoposnetki iz členov 49 in 51 na zahtevo dajo na voljo nacionalnim inšpektorjem, pa tudi regionalnim inšpektorjem in inšpektorjem ICCAT ter nacionalnim opazovalcem.

2.   Vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali manipulacije izvirnega videoposnetka.

1.   Države članice zastave z odstopanjem od člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 za svoja ribiška plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več uvedejo sistem za spremljanje plovil v skladu s Prilogo XV.

2.   Ribiška plovila s skupno dolžino več kot 15 metrov, ki so vključena v seznam plovil iz točke (a) člena 26(1) ali seznam plovil iz točke (b) člena 26(1), začnejo ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj pet dni pred začetkom veljavnosti svojega dovoljenja in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj pet dni po izteku veljavnosti svojega dovoljenja, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovila iz evidence plovil ICCAT.

3.   Poveljnik ali njegov zastopnik za namene nadzora zagotovi, da se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za dejavni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču , razen če je ob vplutju v pristanišče in izplutju iz njega na voljo signalizacijski sistem .

4.   Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki jih dobijo od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija navedena sporočila z elektronskimi sredstvi pošlje sekretariatu ICCAT.

5.   Države članice zagotovijo, da:

6.   Vsaka država članica zagotovi, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

1.   Dejavnosti skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT) za mednarodni nadzor zunaj voda v nacionalni pristojnosti, določenim v Prilogi IX k tej uredbi.

2.   Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.

3.   Če dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije kadar koli izvaja več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, zadevna država članica na podlagi ocene tveganja napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so na njem navedena plovila. Navedena obveznost se šteje za izpolnjeno, če države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali če se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.

4.   Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.

5.   Za namene odstavka 3 Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje navedenih programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.

6.   Države članice Komisiji vsako leto do 1. aprila sporočijo imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo med letom dodeliti programu ICCAT. Na podlagi navedenih informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto ter ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

1.   Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri informacije in pravočasno predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil opazovalcev, podatkov sistema VMS in po potrebi dokumentov eBCD, ladijskih dnevnikov svojih ribiških plovil, dokumentov o prenosih/pretovarjanju in dokumentov o ulovu.

2.   Vsaka država članica navzkrižno preveri vsa iztovarjanja, vsa pretovarjanja ali dajanje v kletko za rejo, kar zadeva količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v kletko za rejo in katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot je račun in/ali potrdilo o prodaji.

1.   Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (28) so v Uniji prepovedani trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, ki mu ni priložena točna, popolna in potrjena dokumentacija, določena v tej uredbi ▌ in zakonodaji Unije o izvajanju predpisov ICCAT o programu za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna .

2.   V Uniji so trgovina, uvoz, iztovarjanje, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna prepovedani, če:

3.   Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 so v Uniji prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, predelava in izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali ribogojnic za gojenje, ki niso skladne z uredbami iz odstavka 1.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi s spremembami te uredbe zaradi prilagoditve ukrepom, ki jih sprejme ICCAT ter Unijo in njene države članice zavezujejo v zvezi z:

▌

2.   Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo le na prenos sprememb in/ali dopolnitev zadevnih priporočil ICCAT , ki so zavezujoča za Unijo .

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 66 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 66. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 66, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Uredba (EU) 2016/1627 se razveljavi.

2.   Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XVI.