—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Filipu De Manu, ki jo je 30. oktobra 2020 posredoval državni tožilec pri pritožbenem sodišču v Bruslju v okviru kazenskega postopka in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. decembra 2020,

—

ob upoštevanju tega, da se je Filip De Man odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—

ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—

ob upoštevanju člena 59 ustave Kraljevine Belgije,

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 (1),

—

ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0134/2021),

A.

ker je državni tožilec pri pritožbenem sodišču v Bruslju posredoval zahtevo za odvzem poslanske imunitete Filipu De Manu, poslancu Evropskega parlamenta, izvoljenemu kot predstavniku Kraljevine Belgije, v zvezi s prometno nesrečo, pri kateri je nastala premoženjska škoda in pri kateri obstajajo obteževalne okoliščine kaznivega dejanja pobega, ki naj bi jo povzročil 1. maja 2019;

B.

ker je bil Filip De Man obtožen, da je 1. maja 2019 v Vilvoordu trčil v prometni otok in se nato ni ustavil, temveč je nadaljeval pot do svojega doma; ker je policija ugotovila, da so deli njegovega vozila ostali na cestišču in da so bile na tleh vidne sledi, ki so vodile od kraja nesreče do poslančevega bivališča; ker je policija Filipa De Mana uspela zaslišati šele po številnih pozivih, pri čemer je ta navedel, da je dejansko trčil v betonski steber in da se ni mogel ustaviti zaradi množice, ki se je zbrala na ulici;

C.

ker je kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno, opredeljeno v členu 33 belgijskega zakona o nadzoru cestnega prometa z dne 16. marca 1968 in se kaznuje z zaporno kaznijo od petnajst dni do šest mesecev in denarno kaznijo od 200 do 2 000 EUR;

D.

ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obdolženec“ (2);

E.

ker poslanci Evropskega parlamenta v skladu s prvim pododstavkom člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države, na ozemlju vseh drugih držav članic pa imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom;

F.

ker člen 59, prvi odstavek, ustave Kraljevine Belgije določa, da „[s]e lahko v okviru kazenske zadeve član katerega koli od dveh domov med zasedanjem privede ali pozove neposredno pred sodišče ali se mu odvzame prostost le z dovoljenjem senata, katerega član je razen, kadar je zaloten pri storitvi kaznivega dejanja“;

G.

ker lahko samo Evropski parlament odloči o tem, ali se bo imuniteta v posameznem primeru odvzela; ker lahko Evropski parlament pri sprejetju odločitve o odvzemu imunitete razumno upošteva navedbe poslanca (3);

H.

ker domnevno kaznivo dejanje ni neposredno ali očitno povezano z opravljanjem dolžnosti Filipa De Mana kot poslanca Evropskega parlamenta niti ne pomeni mnenja ali glasu, ki bi ga izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti kot poslanec Evropskega parlamenta, v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.

ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza, da gre za fumus persecutionis, torej dovolj utemeljen sum, da je bil postopek sprožen z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;

1.

2.