—

ob upoštevanju prihodnjega srečanja voditeljev EU in Indije, ki bo predvidoma 8. maja 2021 v Portu na Portugalskem,

—

ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Indijo, sklenjenega leta 2004,

—

ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med EU in Indijo iz leta 1994,

—

ob upoštevanju skupne izjave in strateškega partnerstva med EU in Indijo A Roadmap to 2025 (1) (Časovni načrt do leta 2025), sprejetega na virtualnem vrhu med EU in Indijo, ki je potekal 15. julija 2020, ter drugih nedavno podpisanih skupnih izjav, tudi na področju boja proti terorizmu, podnebja in energije, urbanizacije, migracij in mobilnosti ter partnerstva za vodo,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 20. novembra 2018 z naslovom „Elementi strategije EU za Indijo“ (JOIN(2018)0028) ter s tem povezanih sklepov Sveta o strategiji EU za Indijo z dne 10. decembra 2018 (14634/18),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednika/visokega predstavnika in Komisije z dne 19. septembra 2018 z naslovom „Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU“ (JOIN(2018)0031) ter s tem povezanih sklepov Sveta z dne 15. oktobra 2018 (13097/18),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo z dne 28. maja 2018 (9265/1/18 REV 1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. septembra 2001 z naslovom Europe and Asia: A Strategic Framework for Enhanced Partnerships (Evropa in Azija: strateški okvir za okrepljeno partnerstvo) (COM(2001)0469),

—

ob upoštevanju prihodnje uredbe o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje za obdobje 2021–2027 (2018/0243(COD)),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020 (2), z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo (3) ter z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih z Indijo (4) ter svojih drugih prejšnjih resolucij o Indiji, med njimi resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 28. oktobra 2004 o odnosih med EU in Indijo (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: Strateško partnerstvo (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o pomorskem piratstvu (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (9),

—

ob upoštevanju 10. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP10), ki je potekalo 27. in 28. septembra 2018 v Bruslju, in izjave, ki je bila sprejeta na njem, ter 11. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP11), ki bo potekalo 26. in 27. maja 2021 v Phnom Penhu v Kambodži,

—

ob upoštevanju dialoga na visoki ravni med EU in Indijo o trgovini in naložbah, ki je prvič potekal 5. februarja 2021,

—

ob upoštevanju misije Odbora za zunanje zadeve v Indiji 21. in 22. februarja 2017,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. februarja 2021 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice v letu 2021,

—

ob upoštevanju specifičnih smernic EU o človekovih pravicah, med njimi tudi smernic o zagovornikih človekovih pravic in za varstvo in spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja,

—

ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

—

ob upoštevanju dopisa Odbora za mednarodno trgovino in svojih pristojnosti v skladu s Prilogo VI k Poslovniku,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0124/2021),

A.

ker bosta EU in Indija predvidoma sklicali srečanje voditeljev, ki bo 8. maja 2021 v Portu na Portugalskem, v skladu s svojo zavezo o rednih srečanjih na najvišji ravni za krepitev strateškega partnerstva, vzpostavljenega leta 2004, da bi okrepili gospodarsko in politično sodelovanje;

B.

ker je strateško partnerstvo med EU in Indijo v zadnjih letih dobilo zagon, ki odraža ponovno politično voljo za krepitev njegove strateške razsežnosti, in se je iz gospodarskega partnerstva razvilo v odnos, ki obsega več sektorjev in odraža vse večjo geopolitično moč Indije ter skupne demokratične vrednote;

C.

ker EU in Indijo kot največji demokraciji na svetu družijo močne politične, gospodarske, družbene in kulturne vezi; ker pa dvostranski odnosi še niso dosegli svojega polnega potenciala in zahtevajo okrepljeno politično udejstvovanje; ker so voditelji EU in Indije potrdili, da so zavezani ohranjanju in spodbujanju uspešnega multilateralizma in multilateralnega reda, ki temelji na pravilih ter v središču katerega sta Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna trgovinska organizacija (STO);

D.

ker je Indija na regionalni in svetovni ravni vse pomembnejša ter je bistveno okrepila svojo vlogo donatorice, pa tudi gospodarske in vojaške sile; ker sta indijsko predsedovanje skupini G20 leta 2023 in njeno članstvo v varnostnem svetu OZN v obdobju 2021–2022 ter v Svetu OZN za človekove pravice v obdobju 2019–2021 ponovno poudarila potrebo po okrepitvi usklajevanja na področju svetovnega upravljanja in nadaljnjem spodbujanju skupne vizije multilateralizma, ki temelji na pravilih;

E.

ker je v strateškem okviru EU, ki je del globalne strategije EU, strategiji EU za Indijo, strategiji EU za povezovanje Evrope in Azije ter nastajajoči strategiji za indijsko-pacifiško regijo izpostavljeno, da je sodelovanje z Indijo na področju globalne agende EU ključnega pomena; ker bi moralo dvo- in večstransko sodelovanje v sedanjih razmerah povečanih svetovnih tveganj in vse večje tekmovalnosti med velikimi silami vključevati krepitev mednarodne varnosti, izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na izredne svetovne zdravstvene razmere, kot je sedanja pandemija covida-19, povečanje svetovne gospodarske stabilnosti in vključujoče rasti ter izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN;

F.

ker ima Indija močno in rastoče gospodarstvo; ker je EU vodilna trgovinska partnerica Indije, Indija pa je 9. največja trgovinska partnerica EU; ker je Indijski ocean strateško pomemben za svetovno trgovino ter pomemben gospodarski in strateški interes za EU in Indijo; ker imata EU in Indija v indijsko-pacifiški regiji močne skupne interese, zlasti za ohranitev regije kot območja lojalne konkurence, neprekinjenih povezovalnih pomorskih poti, stabilnosti in varnosti;

G.

ker bi moralo biti povezovanje pomemben element skupne strateške agende EU in Indije v skladu s strategijo EU za povezovanje Evrope in Azije; ker sta se EU in Indija na zadnjem vrhu dogovorili o načelih trajnostne povezljivosti in sklenili, da bosta proučili možnosti za izboljšanje povezljivosti med EU in Indijo ter posledično povezljivosti s tretjimi državami, tudi z državami iz indijsko-pacifiške regije; ker celovito povezovanje ne vključuje le fizične infrastrukture, kot so ceste in železnice, temveč tudi pomorske poti, digitalno infrastrukturo in okoljske dejavnike, s posebnim poudarkom na zelenem dogovoru EU; ker ima povezovanje geopolitično in preobrazbeno vlogo ter je trajnostno sredstvo za zagotavljanje rasti in delovnih mest;

H.

ker bi moralo vodstvo EU in Indije spodbujati učinkovito podnebno diplomacijo ter zavezanost izvajanju Pariškega sporazuma in varstvu podnebja in okolja na svetovni ravni;

I.

ker lokalni in mednarodni opazovalci spoštovanja človekovih pravic poročajo, da zagovorniki človekovih pravic in novinarji v Indiji nimajo varnega delovnega okolja; ker je oktobra 2020 visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet indijsko vlado pozvala, naj zaščiti pravice zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, ter izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja prostora, namenjenega organizacijam civilne družbe, odvzema prostosti zagovornikom človekovih pravic, obtožb oseb, ki so zgolj uveljavljale svojo pravico do svobode izražanja in mirnega zbiranja, ter uporabe zakonov za utišanje nestrinjanja, kot sta zakon o tujih virih financiranja in zakon o preprečevanju nezakonitih dejavnosti;

J.

ker je morala organizacija Amnesty International svoje urade v Indiji zapreti, saj so bili njeni bančni računi zamrznjeni zaradi domnevnih kršitev zakona o tujih virih financiranja, trije posebni poročevalci OZN pa so pozvali k spremembi zakonodaje in njeni uskladitvi s pravicami in obveznostmi Indije, določenimi v mednarodnem pravu;

K.

ker se po poročanju civilnodružbenih skupin ženske v Indiji soočajo s številnimi resnimi izzivi in kršitvami njihovih pravic, tudi v zvezi s kulturnimi, plemenskimi in tradicionalnimi praksami, spolnim nasiljem in nadlegovanjem ter trgovino z ljudmi; ker se pripadnice verskih manjšin soočajo z dvojno ranljivostjo, ki se še stopnjuje v primeru pripadnic nižjih kast;

L.

ker diskriminacija zaradi kaste kljub prepovedi ostaja sistemski problem v Indiji, tudi v upravnem sistemu kazenskega pravosodja, saj Dalitom preprečuje dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in proračunskih sredstev za njihov razvoj;

M.

ker je Indija ena od držav, ki jih je nova pandemija covida-19 najbolj prizadela, saj je zabeležila več kot 11 milijonov potrjenih primerov in več kot 150 000 smrti, indijska vlada pa je dala pobudo, da se več milijonov enot cepiv podari državam v njenem neposrednem sosedstvu in ključnim partnerskim državam v Indijskem oceanu;

(a)

še naprej izboljšujejo in poglabljajo strateško partnerstvo med EU in Indijo ter spoštujejo zavezo glede izvajanja rednih dialogov na več ravneh, vključno s srečanji na vrhu;

(b)

utrdijo napredek pri strateškem partnerstvu, dosežen v obdobju po lanskoletnem vrhu, in zagotovijo oprijemljiv napredek glede prednostnih vprašanj, zlasti glede odpornega svetovnega zdravstva, podnebnih sprememb in zelene rasti, digitalizacije in novih tehnologij, povezljivosti, trgovine in naložb, zunanje, varnostne in obrambne politike ter človekovih pravic;

(c)

ostanejo zavezani strategiji EU za Indijo iz leta 2018 in Časovnemu načrtu do leta 2025 ter ju v celoti izvajajo, usklajeno s sodelovanjem posameznih držav članic z Indijo; vzpostavijo jasna in javna merila za merjenje napredka tega načrta; zagotovijo parlamentarni nadzor nad politiko EU do Indije z rednimi izmenjavami z Odborom za zunanje zadeve;

(d)

izkoriščajo polni potencial dvostranskih odnosov med dvema največjima demokracijama na svetu; ponovno poudarijo, da je potrebno poglobljeno partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah svobode, demokracije, pluralizma, pravne države, enakosti, spoštovanja človekovih pravic, zavezanosti k spodbujanju vključujočega, doslednega svetovnega reda, ki temelji na pravilih, učinkovitega multilateralizma in trajnostnega razvoja, boja proti podnebnim spremembam ter spodbujanja miru in stabilnosti v svetu;

(e)

opozorijo na pomen Indije kot partnerice v globalnem boju proti podnebnim spremembam in degradaciji biotske raznovrstnosti ter pri zelenem prehodu na obnovljive vire energije in podnebno nevtralnost; utrdijo skupne načrte za polno izvajanje Pariškega sporazuma in njegovih nacionalno določenih prispevkov ter za skupno podnebno diplomacijo;

(f)

obudijo zahtevo Sveta iz leta 2018, v skladu s katero je treba institucionalno strukturo sporazuma o sodelovanju med EU in Indijo iz leta 1994 posodobiti v skladu z novimi skupnimi ambicijami in svetovnimi izzivi; vlijejo novih moči ideji o pogajanjih za sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu z močno parlamentarno razsežnostjo, ki po potrebi spodbuja stike in sodelovanje na državni ravni;

(g)

spodbujajo strukturiran medparlamentarni dialog, tudi s spodbujanjem Indije, naj ustanovi stalno delegacijo v spodnjem (Lok Sabha) in zgornjem domu (Rajya Sabha) indijskega parlamenta, ki bo ustrezala delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z Republiko Indijo, ter s spodbujanjem stikov med odbori;

(h)

zagotovijo aktivno in redno sodelovanje predstavnikov evropske in indijske civilne družbe, tudi sindikatov, verskih in feminističnih organizacij, organizacij LGBTQI, okoljskih organizacij, gospodarskih zbornic in drugih deležnikov, ter posvetovanje z njimi pri razvoju, vzdrževanju in spremljanju odnosov med EU in Indijo; si v ta namen prizadevajo za vzpostavitev platforme EU in Indije za civilno družbo ter organizacijo srečanja mladih na vrhu med EU in Indijo kot spremljevalnega dogodka v okviru prihodnjih srečanj na vrhu med EU in Indijo, da bi se utrdili odnosi med mlajšimi generacijami;

(i)

utrdijo prizadevanja javne diplomacije EU za izboljšanje medsebojnega razumevanja med EU, njenimi državami članicami in Indijo ter zagotovijo pomoč pri izboljšanju znanja obeh strani z vključitvijo akademikov, možganskih trustov in predstavnikov iz vse EU in Indije;

(j)

spodbujajo večjo sinergijo na področju zunanje in varnostne politike z ustreznimi obstoječimi mehanizmi dialoga in na forumih, ki so bili vzpostavljeni v skladu s časovnim načrtom do leta 2025, ter glede na nedavni strateški poudarek EU na okrepljenem varnostnem sodelovanju v Aziji in z njo, pri čemer ima Indija čedalje bolj pomembno in strateško vlogo;

(k)

poudarijo, da se tesnejše sodelovanje med EU in Indijo na področju varnosti in obrambe ne bi smelo razumeti kot prispevanje k polarizaciji na indijsko-pacifiškem območju, temveč kot spodbujanje skupne varnosti, stabilnosti in mirnega razvoja;

(l)

poudarijo, da sta potrebna tesnejše tematsko usklajevanje mednarodnih varnostnih politik in ukrepanje na področjih, kot so jedrska varnost ter neširjenje in nadzor orožja za množično uničevanje, blažitev kemičnega, biološkega in radiološkega orožja, spodbujanje preprečevanja regionalnih konfliktov in utrjevanja miru, boj proti piratstvu, pomorska varnost, boj proti terorizmu (tudi boj proti radikalizaciji in pranju denarja ter preprečevanje financiranja teroristov), nasilnemu ekstremizmu in dezinformacijskim kampanjam, pa tudi kibernetska varnost, hibridne grožnje in vesolje; poudarijo pomen dialoga o boju proti terorizmu med EU in Indijo; okrepijo medvojaške odnose in izmenjave, da bi okrepili strateško partnerstvo med EU in Indijo;

(m)

poudarijo, da EU in Indija spadata med sile, ki največ prispevajo k ohranjanju miru v okviru OZN, in sta predani zagovornici trajnega miru; spodbujajo razpravo in pobude za razširitev sodelovanja na področju ohranjanja miru;

(n)

pozdravijo izvedbo šestih rednih posvetovanj med EU in Indijo o razoroževanju in neširjenju orožja ter spodbujajo Indijo, naj okrepi regionalno sodelovanje in sprejme konkretne ukrepe na tem področju; priznajo, da se je Indija pridružila trem pomembnim večstranskim sistemom kontrole izvoza, povezanim s širjenjem orožja, in spodbujajo tesnejše partnerstvo med EU in Indijo na teh forumih;

(o)

usklajujejo stališča in pobude na večstranskih forumih, zlasti v OZN, STO in G20, s prizadevanji za skupne cilje v skladu s skupnimi mednarodnimi vrednotami in standardi, okrepitev dialoga in dejansko uskladitev stališč v bran multilateralizma in mednarodnega reda, ki temelji na pravilih; sprožijo razprave o reformi varnostnega sveta OZN ter delovnih metod in podprejo predlog Indije za stalno članstvo v preoblikovanem varnostnem svetu OZN;

(p)

spodbujajo preprečevanje konfliktov in gospodarsko sodelovanje s podpiranjem pobud za regionalno povezovanje v južni Aziji, tudi znotraj Združenja za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC);

(q)

se oprejo na obširne izkušnje Indije v regiji in obstoječe pristope držav članic EU k indijsko-pacifiški regiji, da bi razvili proaktivno, celovito in realistično evropsko-indijsko-pacifiško strategijo na podlagi skupnih načel, vrednot in interesov, tudi ekonomskih interesov, ter mednarodnega prava; si prizadevajo za usklajevanje politik EU in Indije v zvezi z indijsko-pacifiško regijo, kjer je to primerno, ter razširijo sodelovanje na vsa področja skupnega interesa; ustrezno upoštevajo suverene politične odločitve drugih držav v regiji in dvostranske odnose EU z njimi;

(r)

spodbujajo ambiciozno skupno delovanje s specifičnimi ukrepi pri usklajevanju razvojne in humanitarne pomoči, tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ter krepitvi demokratičnih procesov in boju proti avtoritarnim trendom in vsem oblikam ekstremizma, vključno z nacionalnim in verskim ekstremizmom;

(s)

spobuja skupno delovanje pri usklajevanju ukrepov za zanesljivo preskrbo s hrano in pomoč pri nesrečah v skladu s humanitarnimi načeli, kot so določena v mednarodnem humanitarnem pravu, vštevši nepristranskost, nevtralnost in nediskriminacijo pri dostavi pomoči;

(t)

upoštevajo, da EU pozorno spremlja razmere v Kašmirju; ponovno poudarijo, da podpirajo stabilnost in umiritev odnosov med Indijo in Pakistanom, ki sta državi z jedrskim orožjem, ter ostanejo zavezani spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; spodbujajo izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN in poročil UNHCR o Kašmirju; pozovejo Indijo in Pakistan, naj upoštevata velike človeške, gospodarske in politične koristi, ki bi jih prinesla rešitev tega konflikta;

(u)

obnovijo prizadevanja EU za približevanje in ponovno vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov med Indijo in Pakistanom na podlagi načel mednarodnega prava, v okviru izčrpnega dialoga in s postopnim pristopom, ki bi se začel z izvajanjem ukrepov za krepitev zaupanja; v zvezi s tem pozdravijo skupno izjavo Indije in Pakistana o premirju z dne 25. februarja 2021 kot pomemben korak k vzpostavitvi miru in stabilnosti v regiji; poudarijo pomen dvostranske razsežnosti pri prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru in za sodelovanje med Indijo in Pakistanom, ki bi pozitivno prispevala k varnosti in gospodarskemu razvoju v tej regiji; poudarijo, da je odgovornost za izgradnjo miru dolžnost obeh držav, ki sta jedrski sili;

(v)

priznajo dolgoletno podporo, ki jo Indija zagotavlja Afganistanu, in njeno zavezanost prizadevanjem za utrjevanje miru, ki se osredotočajo na ljudi in izvajajo na lokalni ravni; si skupaj z Indijo in drugimi državami iz te regije v Afganistanu prizadevajo za spodbujanje stabilizacije, varnosti, mirnega reševanja sporov in demokratičnih vrednot, vključno s pravicami žensk; ponovno poudarijo, da bi miren in uspešen Afganistan koristil širši regiji;

(w)

poudarijo, da ohranjanje miru, stabilnosti in pravice do plovbe v azijsko-pacifiški regiji ostaja ključnega pomena za interese EU in njenih držav članic; povečajo obojestransko angažiranost pri zagotavljanju, da trgovina v indijsko-pacifiški regiji ne bo ovirana; spodbujajo nadaljnjo skupno obravnavo Konvencije OZN o pomorskem pravu, tudi v zvezi s svobodo plovbe, ter okrepijo sodelovanje na področju pomorske varnosti in skupnih misij usposabljanj v indijsko-pacifiški regiji, da bi ohranili varnost in svobodo plovbe po povezovalnih pomorskih poteh (SLOC); opozarjajo, da bi moralo, zlasti zaradi rastočega regionalnega merjenja moči, sodelovanje z državami iz indijsko-pacifiške regije upoštevati načela odprtosti, blaginje, vključenosti, trajnostnosti, preglednosti, vzajemnosti in sposobnosti preživetja; začnejo dialog na visoki ravni med EU in Indijo o pomorskem sodelovanju z namenom povečanja obsega sedanjih posvetovanj o boju proti piratstvu ter izboljšanja interoperabilnosti in usklajevanja med operacijo EU NAVFOR Atalanta, indijskim centrom za združevanje informacij za regijo Indijskega oceana (Information Fusion Centre for the Indian Ocean Region IFC-IOR) in indijsko mornarico na področju pomorskega nadzora, pomoči pri nesrečah ter skupnih usposabljanj in vaj;

(x)

skupaj spodbujajo nadaljnji dialog, namenjen hitrejšemu sprejetju kodeksa ravnanja v Južnokitajskem morju, ki ne bi posegal v zakonite pravice nobenega naroda v skladu z mednarodnim pravom;

(y)

z zaskrbljenostjo upoštevajo poslabšanje odnosov med Indijo in Ljudsko republiko Kitajsko, do katerega je prišlo tudi zaradi kitajske ekspanzivne politike in precejšnega povečanja vojaške prisotnosti; podprejo mirno reševanje sporov, konstruktiven ter celovit dialog in spoštovanje mednarodnega prava na meji med Indijo in Kitajsko;

(z)

priznajo, da je Indija s svojim prispevkom k misijam za ohranjanje miru zavezana agendi za ženske, mir in varnost; okrepijo vzajemno zavezo izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325, vštevši razvoj nacionalnih akcijskih načrtov z ustreznimi dodelitvami proračunskih sredstev za učinkovito izvajanje;

(aa)

spodbujajo skupno zavezo izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2250, 2419 in 2535 o mladih, miru in varnosti, tudi z razvojem nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za mlade, mir in varnost z ustreznimi dodelitvami proračunskih sredstev in poudarkom na preprečevanju konfliktov; spodbujajo Indijo, naj skupaj z državami članicami EU vlaga v razvoj sposobnosti mladih in se poveže z mladinskimi organizacijami pri spodbujanju dialoga in odgovornosti; raziščejo nove načine vključevanja mladih v gradnjo pozitivnega miru in varnosti;

(ab)

postavijo človekove pravice in demokratične vrednote v središče sodelovanja EU z Indijo ter tako omogočijo v rezultate usmerjen ter konstruktiven dialog in boljše medsebojno razumevanje; v sodelovanju z Indijo razvijejo strategijo za obravnavanje vprašanj na področju človekovih pravic, zlasti pravic žensk, otrok ter etničnih in verskih manjšin ter svobode veroizpovedi in prepričanja, in vprašanj v zvezi s pravno državo, kot sta boj proti korupciji ter svobodno in varno okolje za neodvisne novinarje in civilno družbo, tudi za zagovornike človekovih pravic, in pomisleke glede človekovih pravic vključijo v širše partnerstvo med EU in Indijo;

(ac)

izrazijo globoko zaskrbljenost glede indijskega zakona o spremembi državljanstva, ki je po mnenju Urada visokega komisarja OZN v svoji osnovi diskriminatoren do muslimanov in nevarno razdiralen; spodbujajo Indijo, naj zagotovi pravico do svobodnega prakticiranja in širjenja vere po lastni izbiri, določeno v 25. členu indijske ustave; si prizadevajo za odpravo in odvračanje od sovražnega govora, ki spodbuja k diskriminaciji ali nasilju ter ustvarja toksično okolje, v katerem lahko nestrpnost do verskih manjšin in nasilje nad njimi ostaneta nekaznovana; izmenjujejo dobro prakso glede usposabljanja policijskih sil glede strpnosti in mednarodnih standardov na področju človekovih pravic; priznajo povezavo med zakoni proti spreobrnitvi in nasiljem nad verskimi manjšinami, zlasti krščanskimi in muslimanskimi skupnostmi;

(ad)

spodbujajo Indijo kot članico Sveta OZN za človekove pravice, naj upošteva vsa priporočila iz splošnega rednega pregleda, sprejme in olajša obiske posebnih poročevalcev OZN ter z njimi tesno sodeluje, tudi s posebnim poročevalcem OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, posebnim poročevalcem OZN za svobodo mirnega zbiranja in združevanja ter posebno poročevalko OZN za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve, za spremljanje razvoja državljanskega prostora ter temeljnih pravic in svoboščin kot del svoje zaveze, da bo spodbujala pristno udeležbo in uspešno vključevanje civilne družbe v spodbujanje in zaščito človekovih pravic;

(ae)

obravnavajo razmere na področju človekovih pravic in izzive, s katerimi se srečuje civilna družba v dialogu z indijskimi organi, zlasti pomisleke, ki so jih izrazili visoka komisarka OZN za človekove pravice in posebni poročevalci OZN, tudi na ravni vrhunskih srečanj; spodbujajo Indijo kot največjo demokracijo na svetu, naj pokaže svojo zavezanost spoštovanju, zaščiti in popolnemu uveljavljanju ustavno zagotovljenih pravic do svobode izražanja za vse, tudi na spletu, pravice do mirnega zbiranja in združevanja, tudi v zvezi z najnovejšimi obsežnimi protesti kmetov, ter svobode veroizpovedi in prepričanja; pozivajo Indijo, naj zagotovi varno okolje za delo in zaščito ter zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin zagovornikov človekovih pravic, okoljevarstvenikov, novinarjev in drugih akterjev civilne družbe, da ne bodo pod političnim ali gospodarskim pritiskom, ter naj preneha uporabljati zakone proti uporu in terorizmu, da bi omejili njihove zakonite dejavnosti, tudi v Džamuju in Kašmirju, naj odpravi splošne omejitve dostopa do interneta, pregleda zakone, da bi preprečili njihovo morebitno zlorabo za utišanje nestrinjanja in spreminjanje zakonov, ki spodbujajo diskriminacijo, ter olajša dostop do sodnega varstva in zagotovi odgovornost za kršitve človekovih pravic; obravnavajo škodljive vplive zakona o tujih virih financiranja na organizacije civilne družbe;

(af)

spodbudijo Indijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za preiskovanje in preprečevanje nasilja in diskriminacije na podlagi spola in spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk; obravnavajo vprašanje vse pogostejšega nasilja nad ženskami in deklicami v Indiji s spodbujanjem temeljitih preiskav nasilnih kaznivih dejanj zoper ženske in deklice ter z usposabljanjem uradnikov o opravljanju policijskega dela in preiskav, ki temelji na razumevanju travme, izvrševanjem učinkovitega nadzornega mehanizma za spremljanje izvajanja zakonodaje v zvezi s spolnim nasiljem proti ženskam in deklicam, ter pospešitvijo pravnih postopkov in izboljšanjem zaščite žrtev;

(ag)

obravnavajo vprašanje vsesplošne kastne diskriminacije in pomembno vprašanje zagotovitve pravic skupnostim Adivasi na podlagi zakona o pravicah do uporabe gozdov;

(ah)

opozorijo, da EU že dolgo načelno zavrača smrtno kazen, in Indijo ponovno pozovejo, naj uvede moratorij na smrtno kazen, da bi jo dokončno odpravila;

(ai)

priznajo, da Indija pripravlja nacionalni akcijski načrt o podjetništvu in človekovih pravicah, da bi v celoti izvajala vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, opozorijo, da so vsa podjetja dolžna spoštovati človekove pravice vzdolž svojih vrednostnih verig, ter spodbudijo EU in Indijo, naj aktivno sodelujeta pri tekočih pogajanjih o pripravi zavezujoče pogodbe OZN o družbeni odgovornosti podjetij in človekovih pravicah;

(aj)

pozovejo Indijo, naj ratificira Konvencijo OZN proti mučenju in njen izbirni protokol ter Konvencijo OZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

(ak)

spodbudijo Indijo, naj mednarodna prizadevanja na področju pravosodja dodatno podpre s podpisom Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS);

(al)

spodbujajo Indijo, naj še naprej zagotavlja zaščito osebam, ki bežijo pred nasiljem in preganjanjem, dokler se ne vzpostavijo pogoji za varno, dostojno in prostovoljno vrnitev, ter sprejme vse ukrepe za odpravo tveganj apatridnosti za skupnosti v Indiji;

(am)

ponovno poudarijo, kako pomembno je čim prej začeti redni dialog med EU in Indijo o človekovih pravicah v skladu z zavezo iz časovnega načrta EU-Indija in v skladu s skupno namero o nadaljevanju srečanj po osmih letih brez tovrstnih srečanj, saj je to pomembna priložnost za obe strani, da razpravljata o preostalih vprašanjih s področja človekovih pravic in jih rešita; nadgradijo dialog na centralno raven in si prizadevajo, da bi ga osmislili s sodelovanjem na visoki ravni, določitvijo konkretnih zavez in meril napredka, obravnavanjem posameznih primerov in olajšanjem dialoga civilne družbe med EU in Indijo pred medvladnim dialogom; pozovejo ESZD, naj o doseženih rezultatih redno poroča Evropskemu parlamentu;

(an)

opozorijo, da se je trgovina med EU in Indijo med letoma 2009 in 2019 povečala za več kot 70 % in da je spodbujanje tesnejših gospodarskih vezi v skupnem interesu; priznajo, da je Indija ustrezna alternativa za EU, ki želi diverzificirati svoje dobavne verige, in da je EU v agroživilskem sektorju največja trgovska partnerica Indije;

(ao)

izkoristijo priložnost srečanja voditeljev EU in Indije za odprto obravnavanje sodelovanja na najvišji ravni na podlagi vrednot na področju trgovine in naložb; poudarijo, da je EU pripravljena razmisliti o začetku pogajanj o samostojnem sporazumu o zaščiti naložb, ki bi vlagateljem obeh strani zagotovil večjo pravno varnost in nadalje okrepil dvostranske trgovinske odnose; si prizadevajo za dosego skupnih in vzajemno koristnih ciljev na teh področjih, ki bi lahko prispevali k gospodarski rasti in inovacijam in ki so skladni s spoštovanjem univerzalnih človekovih pravic, vštevši pravice delavcev, spodbujanjem boja proti podnebnim spremembam in uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 ter prispevajo k temu;

(ap)

čim bolje izkoristijo zavezanost Indije multilateralizmu in mednarodnemu trgovinskemu redu, ki temelji na pravilih; spodbujajo odločilno vlogo Indije v prizadevanjih za reformo Svetovne trgovinske organizacije, ki trenutno potekajo;

(aq)

ocenijo, v kakšnem obsegu je treba posodobiti mandat Komisije za pogajanja, če je cilj sklenitev sporazuma o trgovini in sodelovanju, ki bi vključeval ambiciozne določbe o izvršljivem poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju, skladnem s Pariškim sporazumom, pa tudi ustrezne določbe v zvezi s pravicami in dolžnostmi vlagateljev ter človekovimi pravicami; zagotovijo konstruktivna pogajanja, obenem pa se zavedajo različnih ravni ambicioznosti na obeh straneh; v zvezi s tem gradijo na spodbudnem razvoju stališča indijskih organov glede njihove pripravljenosti na vključitev določb o trgovini in trajnostnem razvoju v prihodnji sporazum;

(ar)

zaključijo pogajanja o partnerstvu za povezljivost z Indijo; podprejo to partnerstvo zlasti s financiranjem trajnostnih naložb v dvo- in večstranske digitalne in zelene infrastrukturne projekte v Indiji prek posojil in jamstev javnih in zasebnih subjektov EU, kot je Evropska investicijska banka (EIB), ter novega instrumenta za zunanje financiranje v skladu s potencialom, opisanim v strategiji EU za povezovanje Evrope in Azije; preučijo sinergije med sodelovanjem med EU in Indijo in sodelovanjem z državami južne Azije, pa tudi usklajevanje različnih strategij povezljivosti;

(as)

zagotovijo, da pobude za povezljivost temeljijo na socialnih, okoljskih in fiskalnih standardih ter vrednotah trajnostnosti, preglednosti, vključenosti, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in vzajemnosti ter so v celoti skladne z Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenimi pravnimi instrumenti, vštevši Pariški sporazum;

(at)

priznajo strokovno znanje, ki ga ima Indija na področju obvladovanja naravnih nesreč; okrepijo sodelovanje z Indijo na področju izboljšanja pripravljenosti regije na naravne nesreče, tudi prek partnerstva v okviru koalicije za infrastrukturo, odporno na nesreče, ki predstavlja večstransko prizadevanje za povečanje raziskav in izmenjav znanja na področju obvladovanja tveganja v zvezi z infrastrukturo;

(au)

okrepijo sodelovanje na področju trajnostne mobilnosti s konkretnimi ukrepi, kot so nadaljnji razvoj električne prometne infrastrukture in naložbe v železniške projekte; poudarijo ključno vlogo, ki jo ima železniški prevoz pri blaženju zastojev in onesnaževanja na večjih mestnih območjih, doseganju podnebnih ciljev in zagotavljanju odpornosti ključnih dobavnih verig, tudi v času kriz;

(av)

podprejo nadaljnje sodelovanje na področju izzivov, povezanih s hitro urbanizacijo, tudi z izmenjavo znanja in primerov dobre prakse prek skupnih platform in sodelovanja med mesti, sodelovanjem na področju tehnologije pametnih mest in nadaljnjim financiranjem projektov mestnega prometa v Indiji s sredstvi Evropske investicijske banke;

(aw)

opozarjajo, da je Indija pomembna proizvajalka farmacevtskih izdelkov, generičnih zdravil in cepiv, zlasti v luči trenutne svetovne zdravstvene krize; spodbujajo skupna podjetja, naj zagotovijo univerzalni dostop do cepiv proti covidu-19; si prizadevajo za vodilno vlogo EU in Indije pri spodbujanju zdravja kot svetovnega javnega dobrega, zlasti s podporo večstranskim pobudam, vključno s pobudo COVAX, in pomočjo pri zagotavljanju univerzalnega dostopa do cepiv, zlasti v državah z nižjimi prihodki, predvsem prek sodelovanja na ustreznih mednarodnih forumih;

(ax)

povečajo ambicije dvostranskega sodelovanja med EU in Indijo ter večstranskega sodelovanja na področju podnebnih sprememb, zlasti s pospešitvijo zelene rasti ter pravičnega in varnega prehoda na čisto energijo, zagotovitvijo podnebne nevtralnosti in povečanjem nacionalno določenih prispevkov; ohranijo skupni vodilni položaj v svetu na področju podpore Pariškemu sporazumu in se osredotočijo na uresničevanje agend za čisto energijo iz obnovljivih virov in za krožno gospodarstvo;

(ay)

potrdijo skupno zavezo, da si bosta EU in Indija kot večji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov bolj usklajeno prizadevali za ublažitev učinkov podnebnih sprememb; upoštevajo vodilni položaj Indije na področju energije iz obnovljivih virov in napredek, ki je bil dosežen v partnerstvu med EU in Indijo za čisto energijo in podnebje; spodbujajo sodelovanje za doseganje nadaljnjega napredka na področju električne mobilnosti, trajnostnega hlajenja, baterijske tehnologije naslednje generacije, razpršene proizvodnje električne energije ter pravičnega prehoda v Indiji, kakor spodbujajo tudi naložbe na teh področjih; sprožijo razpravo o strateškem sodelovanju na področju redkih zemelj in ga ocenijo; okrepijo izvajanje partnerstva za trajnostno upravljanje voda;

(az)

spodbujajo ambiciozno skupno agendo in svetovne ukrepe za biotsko raznovrstnost, tudi med pripravami na Konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15) v maju 2021;

(ba)

si prizadevajo za skupen vodilni položaj pri določanju in spodbujanju mednarodnih standardov v digitalnem gospodarstvu, ki bodo temeljili na trajnostni in odgovorni digitalizaciji, ter okolja IKT, ki bo temeljilo na pravni državi in človekovih pravicah, ob hkratnem obravnavanju kibernetskih varnostnih groženj ter varovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z varstvom osebnih podatkov;

(bb)

okrepijo ambicije EU glede digitalne povezljivosti z Indijo v okviru strategije EU za digitalno preobrazbo; sodelujejo z Indijo na področju razvoja in uporabe kritičnih tehnologij, ob upoštevanju velikih strateških in varnostnih posledic teh novih tehnologij; vlagajo v partnerstvo na področju digitalnih storitev in razvoj odgovorne umetne inteligence, ki temelji na človekovih pravicah; pozdravljajo prizadevanja Indije za visoko raven varstva osebnih podatkov, podobno splošni uredbi o varstvu podatkov, in še naprej podpirajo reformo varstva podatkov v Indiji; poudarijo vzajemne koristi tesnejšega sodelovanja na tem področju; spodbujajo nadaljnje zbliževanje regulativnih okvirov za zagotavljanje visoke ravni varstva osebnih podatkov in zasebnosti, tudi z morebitnimi sklepi o ustreznosti podatkov, da bi olajšali varne in zaščitene čezmejne podatkovne tokove ter tako omogočili tesnejše sodelovanje, zlasti v sektorju IKT in digitalnih storitev; ugotovijo, da bi uskladitev indijske in evropske zakonodaje o podatkih znatno olajšala medsebojno sodelovanje, trgovino ter varen prenos informacij in strokovnega znanja; si prizadevajo za sklenitev sporazumov z Indijo, podobnih mednarodnim sporazumom EU o mobilnem gostovanju;

(bc)

opozorijo, da je razvoj digitalnega sektorja bistvenega pomena za varnost in da mora vključevati diverzifikacijo dobavne verige proizvajalcev opreme s spodbujanjem odprte in interoperabilne omrežne arhitekture ter partnerstev za digitalizacijo, sklenjenih z akterji, ki imajo enake vrednote kot EU in tehnologijo uporabljajo v skladu s temeljnimi pravicami;

(bd)

sprejmejo učinkovite ukrepe, da bi olajšali mobilnost med EU in Indijo, tudi za migrante, študente, visoko usposobljene delavce in umetnike, ob upoštevanju razpoložljivih znanj in spretnosti ter potreb trga dela v EU in Indiji; priznajo, da tako Indija kot EU razpolagata z obsežnim naborom talentov na področju digitalizacije in umetne inteligence ter da sta razvoj strokovnega znanja na visoki ravni in sodelovanje na tem področju v njunem skupnem interesu;

(be)

upoštevajo, da so izmenjave posameznikov ena od glavnih razsežnosti strateškega partnerstva; pozovejo k poglobljenemu partnerstvu na področju javnega izobraževanja, raziskav in inovacij ter kulturne izmenjave; pozovejo države članice EU in Indijo, naj vlagajo zlasti v zmogljivosti in vodenje mladih, da bi zagotovili njihovo smiselno vključevanje v politično in gospodarsko življenje; spodbujajo sodelovanje Indije, predvsem indijskih študentov in mladih strokovnjakov, v programih EU, kot so Obzorje Evropa, Evropski raziskovalni svet, program štipendij Marie Skłodowske-Curie in izmenjave posameznikov na področju izobraževanja in kulture; v zvezi s tem spodbujajo program Erasmus+ ter zagotovijo enako zastopanost študentk, znanstvenic, raziskovalk in strokovnjakinj v teh programih; še naprej tesno sodelujejo na področju raziskav in inovacij, vključno z na človeka osredotočenimi in etičnimi digitalnimi tehnologijami, ter spodbujajo izboljšanje digitalne pismenosti ter znanj in spretnosti;

(bf)

nadalje proučijo možnosti celovitega sodelovanja v okviru skupine G20 na področju zaposlitvenih in socialnih politik, kot so socialna zaščita, minimalna plača, vključevanje žensk na trg dela, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ter varnost in zdravje pri delu; sodelujejo pri odpravljanju dela otrok s podpiranjem uporabe in spremljanjem spoštovanja konvencij Mednarodne organizacije dela št. 138 (Konvencija o minimalni starosti) in št. 182 (Konvencija o prepovedi najhujših oblik dela otrok), ki ju je Indija ratificirala junija 2017;

2.