—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 191,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 o podnebnih spremembah,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 z naslovom „Biotska raznovrstnost – potrebno je nujno ukrepanje“,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (1) (sedmi okoljski akcijski program) in njegove vizije za leto 2050,

—

ob upoštevanju Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (3),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES (COM(2006)0232),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (5),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (6),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (7) (direktiva o nitratih),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (8) ter njenih poznejših sprememb,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (11),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (12),

—

ob upoštevanju političnih smernic Komisije za obdobje 2019–2024, zlasti cilja o Evropi brez emisij,

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0392),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (za osmi okoljski akcijski program – OAP) (COM(2020)0652),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju poročila o stanju svetovnih virov tal, ki so ga leta 2015 objavili Medvladna tehnična skupina za tla (ITPS), Svetovno partnerstvo za tla (GSP) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020)0381),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. februarja 2021 o izvajanju tematske strategije za varstvo tal in dejavnosti, ki potekajo v zvezi s tem (COM(2012)0046),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ (COM(2020)0098),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji na področju kemikalij za trajnostnost – okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2002 o razvoju tematske strategije za varstvo tal (COM(2002)0179),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 12. aprila 2012 glede smernic o dobrih praksah za omejevanje, zmanjševanje ali uravnoteženje pozidave tal (SWD(2012)0101),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. novembra 2003 o sporočilu Komisije o razvoju tematske strategije za varstvo tal (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o tematski strategiji za varstvo tal (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o tematski strategiji za varstvo tal (21),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. januarja 2013 o izvajanju tematske strategije za varstvo tal (22),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o razvoju tematske strategije za varstvo tal (COM(2002)0179) (23),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. februarja 2021 o agroekologiji (CDR 3137/2020),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 33/2018 z naslovom „Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi“,

—

ob upoštevanju pregleda ustreznosti zakonodaje EU o vodah (SWD(2019)0439),

—

ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 15 o zaščiti, obnovi in spodbujanju trajnostnega izkoriščanja kopenskih ekosistemov, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, boju proti dezertifikaciji, zaustavitvi degradacije tal in odpravi njenih posledic ter zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti,

—

ob upoštevanju nove leipziške listine o preobrazbeni moči mest za skupno dobro, ki je bila sprejeta na neformalnem ministrskem srečanju o mestni politiki 30. novembra 2020,

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (UNCBD),

—

ob upoštevanju poročila o oceni degradacije in obnove tal, ki ga je 23. marca 2018 objavila Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom „The European environment – state and outlook 2020“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020),

—

ob upoštevanju poročila „The State of Soil in Europe – A contribution of the JRC to the European Environment Agency’s Environment State and Outlook Report“ (Stanje tal v Evropi – prispevek JRC k poročilu Evropske agencije za okolje o stanju in napovedih za evropsko okolje), ki sta ga leta 2012 objavila Komisija in Skupno raziskovalno središče,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 8. avgusta 2019 o podnebnih spremembah in zemljiščih,

—

ob upoštevanju poročila Urada ZN za zmanjševanje tveganja nesreč (UNRR) iz leta 2018 z naslovom „Economic losses, poverty & disasters: 1998-2017“ (Gospodarske izgube, revščina in katastrofe: 1998–2017),

—

ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Svetu in Komisiji o varstvu tal (O-000024/2021 – B9-0011/2021 in O-000023/2021 – B9-0010/2021),

—

ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker so tla bistven, kompleksen, večnamenski in živ ekosistem, ki je bistvenega okoljskega in družbeno-gospodarskega pomena, opravlja številne ključne funkcije in zagotavlja storitve, ki so ključnega pomena za človekov obstoj ter za preživetje ekosistemov, tako da bodo lahko sedanje in prihodnje generacije zadovoljevale svoje potrebe;

B.

ker so tla največje skladišče ogljika na Zemlji in vsebujejo približno 2 500 Gt ogljika, v primerjavi z 800 Gt v ozračju in 560 Gt v rastlinah in živalih; ker so zdrava tla nujna za blažitev posledic sprememb podnebja, saj odstranijo približno 25 % ekvivalenta ogljika, ki ga svet vsako leto proizvede s fosilnimi gorivi; ker so obdelana tla na svetovni ravni izgubila od 50 do 70 % prvotnih zalog ogljika (24);

C.

ker je bilo v Evropi opredeljenih več kot 320 različnih vrst tal, znotraj vsake vrste pa obstajajo številne fizične, kemične in biološke variacije;

D.

ker so tla kot habitat in genski sklad bistvenega pomena, saj gostijo 25 % svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljajo ključne ekosistemske storitve lokalnim skupnostim in v svetovnem merilu, kot je oskrba s hrano, zagotavljajo pa tudi surovine, uravnavanje podnebja s sekvestracijo ogljika, čiščenje vode, regulacijo hranil in zatiranje škodljivcev ter služijo kot platforma za človeško dejavnost in so pomembna za odpornost na poplave in suše; ker je nastajanje tal ena od ekosistemskih procesov, za katerega vemo, da v Evropi upada;

E.

ker so tla sicer dinamična, a so zelo občutljiva in so neobnovljiv končen vir, glede na čas, ki ga potrebujejo za svoj nastanek, in sicer približno centimeter živice vsakih 1 000 let; ker so zato tla zelo dragocen vir;

F.

ker so tla pomembna za lepoto naše narave v Evropi, kot tudi gozdna območja, obale, gorska območja in vsi ostali evropski ekosistemi;

G.

ker so tla pod travinjem in gozdovi neto ponori ogljika in po ocenah v EU odstranijo do 80 milijonov ton ogljika letno (25); vendar pa so njivske površine in travinje v EU skupno neto emisijski vir in so leta 2017 izpustile okrog 75,3 milijonov ton ekvivalenta CO2 (MtCO2e) (26); ker imata torej kmetijstvo in gozdarstvo edinstveno možnost, da prispevata k odstranjevanju ogljika iz ozračja z zajemanjem in shranjevanjem ogljika v tleh in biomasi;

H.

ker so struktura in lastnosti tal rezultat njihovega nastajanja, geomorfoloških in geoloških procesov, ki so trajali tisočletja, in zato tla spadajo med neobnovljive vire; ker je zato preprečevanje vsakršnih poškodb plasti tal (erozija, uničevanje, degradacija, zasoljevanje itd.) in onesnaženja tal stroškovno veliko učinkovitejše od poskusov za obnovitev njihovih funkcij;

I.

ker so funkcije tal močno odvisne od njihove biotske raznovrstnosti; ker sta raznolikost nad tlemi in v tleh povezani, pri čemer je biotska raznolikost tal pomemben dejavnik pri lokalni raznolikosti rastlin;

J.

ker varovanje biotske raznolikosti tal ni vključeno v večino zakonodaje za varovanje okolja (kot sta direktiva o habitatih in Natura 2000) in v pomembnejšo zakonodajo Unije na področju skupne kmetijske politike; ker je povečanje ali ohranjanje biotske raznovrstnosti tal učinkovita rešitev, ki lahko prispeva k obnovi in zmanjšanju onesnaženosti tal;

K.

ker v EU kot drugod po svetu človek s svojimi dejavnostmi še vedno uničuje zemljišča in tla, denimo s slabim upravljanjem zemljišč, spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi praksami, opuščanjem zemljišč, onesnaževanjem, netrajnostnimi gozdarskimi praksami in pozidavo tal, izgubo biotske raznovrstnosti ter podnebnimi spremembami, k temu pa pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje njihove zmogljivosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev za celotno družbo;

L.

ker je obžalovanja vredno, da trenutno ne kaže, da bodo EU in države članice izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze v zvezi s tlemi in zemljišči, ki so zlasti:

M.

ker imajo tla pomembno vlogo pri gospodarjenju z vodo, saj zdrava tla z visoko vsebnostjo organskih snovi koristijo vodnemu sistemu in prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in k prilaganju nanje; ker mokrišča, šotišča ter podeželske in urbane naravne rešitve skladiščijo in prečistijo deževnico, kar omogoča polnjenje vodonosnikov za premostitev suhih obdobij in preprečuje povezavo s kanalizacijo, s tem pa se zmanjša izlivanje neobdelanih odpadnih voda v času močnega dežja;

N.

ker tla v EU ogrožajo številni ključni dejavniki, kot so podnebne spremembe, pozidava, konsolidacija, erozija, poplave in zemeljski plazovi, suše, hidrogeološka nestabilnost, izguba organskih snovi v tleh, požari, orkani, zasoljevanje, kontaminacija in izguba biotske raznovrstnosti tal, zakisljevanje in dezertifikacija; ker obstoječa zakonodaja EU in držav članic teh stalnih procesov degradacije sploh ne obravnava ali jih ne obravnava ustrezno;

O.

ker erozija tal vpliva na 25 % kmetijskih zemljišč v EU in se je med letoma 2000 in 2010 povečala za približno 20 %; ker se ocenjuje, da v EU zaradi erozije tal vsako leto izgubimo za 1,25 milijarde EUR kmetijske proizvodnje (27); ker se zaloge ogljika v ornih tleh zmanjšujejo in EU nezadržno izgublja svoja mokrišča in šotišča; ker na obsežnem delu kmetijskih zemljišč EU prihaja do zasoljevanja in dezertifikacije, pri čemer je 32–36 % evropskega podtalja (28) močno izpostavljenega konsolidaciji tal;

P.

ker je erozija naravni pojav, ki lahko povzroči plazove blata z včasih katastrofalnimi posledicami, kot so globoke razpoke in izguba rodovitne živice; poudarja, da je lahko dolgoročna posledica erozije degradacija tal in izguba obdelovalnih površin;

Q.

ker ima netrajnostno upravljanje zemljišč in tal več negativnih učinkov na kopensko in sladkovodno biotsko raznovrstnost, pa tudi na morsko biotsko raznovrstnost, kar povzroča spremembo hidrografskih pogojev, presežno koncentracijo hranil in onesnaževal ter večjo izgubo in propadanje obalnih morskih ekosistemov; ker se bo po napovedih zaščita obalne linije v Evropi zmanjšala, kar bo ogrozilo naravno zmožnost obalnih ekosistemov, da zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb in izrednih vremenskih dogodkov na najranljivejših obalnih območjih;

R.

ker raba tal spreminja kakovost in količino ekosistemskih storitev, saj pogojuje potencial zemljišč in tal za zagotavljanje teh storitev; ker so glavni vzrok za degradacijo zemljišč in tal netrajnostne kmetijske in gozdarske prakse, širjenje urbanih območij in podnebne spremembe (29);

S.

ker so informacije o tleh v Evropi še vedno nepopolne in neusklajene; ker to ovira sprejemanje ustreznih odločitev za varstvo tal na regionalni in na lokalni ravni;

T.

ker se odgovornost EU za varstvo tal ne konča na mejah EU, saj povpraševanje po zemljiščih za nastanitev, gojenje hrane in biomase na svetu narašča, podnebne spremembe pa bodo najverjetneje negativno vplivale na povpraševanje po zemljiščih, na njihovo razpoložljivost in degradacijo; ker je EU prek proizvodov, ki jih uvaža, neto „uvoznica“ prsti in s tem prispeva k degradaciji tal v tretjih državah;

U.

ker degradacija tal zaostruje posledice naravnih nesreč in prispeva k socialnim problemom;

V.

ker bo zaradi podnebnih sprememb in neprimernih kmetijskih in agronomskih praks do leta 2050 verjetno prišlo do dezertifikacije velikega dela južne Evrope, če ne bomo odločno ukrepali; ker ta nevarnost ni skladno, učinkovito in uspešno obravnavana na ravni EU (30); ker je 3,8 milijona ha površin v EU izpostavljenih zasoljevanju in ker so obmorska obalna tla močno slana, zlasti v Sredozemlju;

W.

ker varstvo tal v Evropi trenutno ureja zakonodaja o varstvu drugih okoljskih virov ter je pristransko in razdrobljeno med številne politične instrumente, ki med seboj niso usklajeni in so pogosto nezavezujoči, tako na ravni EU kot na ravni držav članic in regionalni ravni;

X.

ker so prostovoljne nacionalne pobude in obstoječi nacionalni ukrepi pomembni za doseganje cilja glede boljšega varstva tal, vendar se je izkazalo, da samo te pobude in ukrepi ne zadostujejo in da si je potrebno bolj prizadevati za preprečevanje nadaljnje degradacije tal, vključno z uporabo novih zemljišč; ker se kljub tematski strategiji za tla degradacija tal nadaljuje po vsej EU; ker so čezmejni ukrepi potrebni tudi v primerih, povezanih z onesnaževanjem ali večjimi nesrečami;

Y.

ker je bilo v obdobju 2000–2018 izkoriščanih 11-krat več zemljišč, kot je bilo rekultiviranih (31); ker brez zavezujočih ukrepov za omejitev uporabe novih zemljišč in spodbujanje obnove, rekultivacije in recikliranja ne bo mogoče doseči cilja, da do leta 2050 ne bo neto uporabe novih zemljišč;

Z.

ker je bilo ugotovljeno, da je pomanjkanje celovitega, ustreznega, skladnega in integriranega pravnega okvira EU za varstvo evropskih zemljišč in tal največja vrzel, ki prispeva k stalni degradaciji velikega deleža tal v Uniji, zmanjšuje uspešnost obstoječih spodbud in ukrepov ter Evropo ovira pri doseganju zastavljenih okoljskih, trajnostnorazvojnih in podnebnih ciljev ter spoštovanju mednarodnih zavez; ker je bil prejšnji poskus uvedbe pravnega okvira za varstvo tal v EU neuspešen, saj je bil maja 2014 umaknjen, potem ko ga je v Svetu osem let blokirala manjšina držav članic; želi spomniti na evropsko državljansko pobudo People4Soil iz leta 2016, ki jo je podprlo 500 evropskih institucij in organizacij in v kateri je bila EU pozvana, naj stori več za varstvo tal;

AA.

ker sedanje panožne politike, recimo skupna kmetijska politika (SKP), pri varstvu tal ne pomagajo, kolikor bi po pravici morale; ugotavlja, da je večina njivskih površin v režimu skupne kmetijske politike, a se na manj kot četrtini teh površin (32) izvaja uspešna zaščita pred erozijo tal;

AB.

ker se 80 % dušika zavrže in izgubi v okolju; ker prekomerno usedanje dušika poslabšuje kakovost zraka, kakovost vode, podnebne spremembe zaradi emisij dušikovih oksidov, pa tudi kakovost tal in biotsko raznovrstnost, med drugim z interakcijo med rastlinami in opraševalci in mrežami rastlin in opraševalcev, ter povzroča zmanjševanje stratosferskega ozona; ker z učinkovitejšo rabo dušika ne bi samo podprli podnebnih, naravovarstvenih in zdravstvenih ciljev, temveč bi na svetovni ravni vsako leto prihranili celo 100 milijard USD;

AC.

ker intenzifikacija kmetijstva in prekomerna uporaba pesticidov v kmetijstvu povzročata onesnaževanje tal z ostanki pesticidov, tudi zaradi visoke obstojnosti nekaterih pesticidov v tleh in njihove strupenosti za neciljne vrste, ter imata trajne učinke na zdravje tal; ker razpršeno onesnaževanje z kmetijskimi kemikalijami ogroža tla;

AD.

ker je zakonodaja EU pri varstvu voda dokaj dosledna, a nadzor nad onesnaževali iz tal obravnava z vidika varstva voda, ne pa z vidika širšega varstva okolja in tal; ker lahko onesnaževala, ki se sproščajo v ozračje in vodo, zaradi posedanja na tla posredno negativno vplivajo na kakovost tal;

AE.

ker znanstveni dokazi potrjujejo, da so tla in organizmi v tleh močno izpostavljeni mešanici kemikalij, med njimi obstojnim in bioakumulativnim kemikalijam, ostankom pesticidov, ogljikovodikom, težkim kovinam, topilom in njihovim mešanicam, kar vodi v visoko tveganje kronične strupenosti, ki lahko spremeni biotsko raznovrstnost, ovira obnovo in poškoduje ekosistemske funkcije; ker so bili v Evropi opredeljeni približno 3 milijoni lokacij s potencialno onesnažujočimi dejavnostmi, od tega se za 340 000 (33) lokacij pričakuje, da bo potrebna sanacija; ker primanjkuje celovitih podatkov o razpršenem onesnaževanju tal;

AF.

ker po mnenju Evropske agencije za okolje odsotnost ustrezne zakonodaje EU o tleh prispeva k degradaciji tal v Evropi in ker napredek pri doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu ni mogoč, če zemljišča in tla ne bodo ustrezno obravnavana (34);

AG.

ker so za neposredno ali posredno proizvodnjo 95 % naše hrane potrebna tla;

AH.

ker je iz pregleda aktualnih dokazov o stanju tal v EU razvidno, da približno 60–70 % tal v EU ni zdravih zaradi sedanjih praks upravljanja, pri čemer je dodaten, a nedoločen delež tal v slabem stanju zaradi količinsko preslabo opredeljenih problemov onesnaževanja (35);

AI.

ker naj bi erozija tal zaradi vode in vetra po ocenah prizadela 22 % evropskih zemljišč in ker več kot polovico kmetijskih zemljišč v EU prizadene višja povprečna stopnja erozije od ravni, ki jo je še mogoče naravno nadomestiti (kar pomeni več kot eno tono izgubljene prsti na leto in na hektar) (36), kar še toliko bolj kaže, da so potrebne trajnostne tehnike upravljanja tal;

AJ.

ker se ocenjuje, da približno 25 % namakanih kmetijskih zemljišč v Sredozemlju prizadene zasoljevanje, kar vpliva na njihov kmetijski potencial; ker problem zasoljevanja tal v sedanji zakonodaji EU ni obravnavan (37);

AK.

ker izguba rodovitnih zemljišč za razvoj mest zmanjšuje potencial za proizvodnjo materialov in goriv na biološki osnovi, s čimer bi podprli nizkoogljično biogospodarstvo;

AL.

ker so naložbe v preprečevanje degradacije tal in v sanacijo degradiranih zemljišč ekonomsko smiselne, saj koristi na splošno močno presegajo stroške; ker se ocenjuje, da so stroški sanacije desetkrat višji od stroškov preprečevanja (38);

AM.

ker so tla v EU večinoma v zasebni lasti, kar je treba spoštovati, obenem pa so tla skupna dobrina, ki je potrebna za proizvodnjo hrane in ki zagotavlja osnovne ekosistemske storitve za celotno družbo in naravo; ker je v javnem interesu, da bi uporabnike zemljišč spodbujali k previdnostnim ukrepom za preprečevanje degradacije tal ter za ohranjanje in trajnostno upravljanje tal za prihodnje generacije; ker je zato treba razmisliti o podpornih ukrepih in dodatnih finančnih spodbudah za lastnike zemljišč, ki bodo namenjene varstvu tal in zemljišč;

AN.

ker recikliranje zemljišč zajema le 13 % razvoja mest v EU in ker cilj EU, da do leta 2050 ne bi bilo več neto uporabe novih zemljišč, verjetno ne bo dosežen, če se letna stopnja tega pojava ne bo dodatno zmanjšala in/ali se ne bo povečalo recikliranje zemljišč (39);

AO.

ker degradacija tal in zemljišč v sebi nosi čezmejne vidike, ki so vezani npr. na podnebne spremembe, količino in kakovost vode in onesnaževanje, na katere se je treba odzvati na ravni EU, s konkretnimi ukrepi držav članic in z večstranskim sodelovanjem s tretjimi državami; ker lahko prakse iz ene države, ki degradirajo tla, povzročijo stroške, ki jih mora kriti druga država članica; ker lahko razlike med nacionalnimi ureditvami varstva tal, npr. glede onesnaženosti tal, gospodarskim subjektom nalagajo zelo različne obveznosti in tako izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu;

AP.

ker je izkopana prst v letu 2018 predstavljala več kot 520 milijonov ton odpadkov (40), kar je daleč največji vir odpadkov v EU; ker izkopana prst po zakonodaji EU zaenkrat velja za odpadek in se zato odlaga na odlagališčih; ker prst večinoma ni onesnažena in bi jo bilo mogoče varno ponovno uporabiti drugje, če bi določili cilj predelave in hkrati vzpostavili celovit sistem sledljivosti;

AQ.

ker je skladna in ustrezna politika EU za varstvo tal predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora, zlasti za uresničevanje cilja glede podnebne nevtralnosti, strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost, cilja ničelne stopnje onesnaževanja, strategije za biogospodarstvo ter drugih glavnih okoljskih in družbenih izzivov;

AR.

ker so redno ažurirani, usklajeni in odprti podatki in informacije o tleh predpogoj za boljše oblikovanje politike na podlagi podatkov in dokazov, da bodo viri tal zaščiteni na ravni EU in nacionalni ravni;

AS.

ker je Evropski odbor regij v svojem mnenju z dne 5. februarja 2021 Evropsko komisijo pozval, naj predlaga novo evropsko direktivo o kmetijskih površinah, da bi preprečili upadanje vsebnosti organskih snovi, ustavili erozijo in v kmetijske prakse uvedli prednostno skrb za življenje v tleh (41);

AT.

ker je prehranska varnost odvisna od zanesljivosti tal in ker vsaka praksa, ki ogroža zdravje tal, ogroža prehransko varnost; ker bolj zdrava tla obrodijo bolj zdravo hrano;

AU.

ker so v členih 4 in 191 PDEU določena temeljna načela okoljske politike EU in je v njima določeno tudi, da za to področje velja deljena pristojnost;

AV.

ker je polovica tal v EU v gozdovih, biotsko raznovrstni in zdravi gozdovi pa lahko pomembno prispevajo k zdravju tal;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.