Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo

(COM(2020) 276 final)

Predlog priporočila Sveta – Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade, ki nadomešča Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino

(COM(2020) 277 final – 2020/132(NLE))

(2021/C 10/08)

Poročevalka:	Tatjana BABRAUSKIENĖ
Soporočevalec:	Michael McLOUGHLIN

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 8. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 9. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	29. 10. 2020
Plenarno zasedanje št.	555
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	220/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da so države članice z okrepljenim jamstvom za mlade deležne sklopa ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih, ki vključuje različna orodja, med drugim vajeništva, pripravništva, izobraževanje in ponudbe za zaposlitev, ter poziva k nadaljnjim ukrepom, da bi vse to preoblikovali v stalni instrument. Vendar obžaluje, da ukrepi niso uravnoteženi in da se osredotočajo predvsem na izobraževanje in spretnosti, manj pa na aktivne politike trga dela. Mladi v EU, ki jih je brezposelnost najbolj prizadela, bi morali imeti v času po krizi zaradi COVID-19 dostop do kakovostnih zaposlitev.

1.2

EESO poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za utrditev četrtega in prvega načela evropskega stebra socialnih pravic, da bi spodbudili medsektorsko sodelovanje na več ravneh pri izvajanju celovitega in celostnega pristopa k podpiranju mladih, ki se srečujejo z več ovirami za izobraževalno in socialno vključenost ter vključenost na trg dela.

1.3

EESO poziva k takojšnji vključitvi mladih, ki se prijavijo v jamstvo za mlade. Kakovostno rešitev, kot je kakovostna zaposlitev ali priložnost za usposabljanje, je treba najti hitro ali v štirih mesecih. Pri tem bi bilo treba upoštevati včasih dolgotrajne postopke potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, ki ga je mogoče kombinirati z razpoložljivostjo priložnosti za usposabljanje, ki so na voljo v določenem časovnem obdobju.

1.4

EESO poudarja, da je treba podporo mladim začeti s potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja, kar bi moralo v idealnih razmerah voditi do kvalifikacije z jasno opredeljenimi ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) ali nacionalnega ogrodja kvalifikacij (NOK) ter poklicnim nazivom ali spričevalom. Da bi izpolnili štirimesečni cilj in nudili individualno podporo, bi morali biti sistemi potrjevanja in zagotavljanja usposabljanja prožnejši in bolj prilagodljivi.

1.5

EESO poziva k pobudi EU za izboljšanje kakovostnega in vključujočega usmerjanja in svetovanja, in sicer že od zgodnjega šolskega izobraževanja, da bi mladim nudili več informacij o njihovem nadaljnjem izobraževanju, nato pa tudi o poklicnih možnostih v okviru ekološkega in digitalnega prehoda trga dela.

1.6

EESO ugotavlja, da morajo biti posredovane zaposlitve za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v skladu z delovno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami in davčnimi predpisi, da bi preprečili dolgotrajno negotovost mladih delavcev, ki so deležni podpore v okviru jamstva za mlade. Pri posredovanju zaposlitev za mlade kot delavce je treba spoštovati zahteve glede dostojne plače in delovnih pogojev, dostopnih delovnih mest, zdravja in varnosti pri delu ter demokracije na delovnem mestu, kot so opredeljene v nacionalni zakonodaji, ter kolektivne in/ali sektorske pogodbe. EESO priporoča, naj države članice izvajajo aktivne politike trga dela, da bi ustvarile delovna mesta za mlade v javnem in zasebnem sektorju ter zagotovile dolgoročne rešitve. Kratkoročne in začasne pogodbe lahko rešujejo nujne težave, vendar je za mlade, podjetja in gospodarstvo enako škodljiva tudi dolgoročna negotovost.

1.7

EESO predlaga, da se pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju programa razvije okvir kakovosti, s katerim bo urejeno jamstvo za mlade, in sicer v sodelovanju z ustreznimi socialnimi partnerji in akterji civilne družbe na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni, da bi ponujene zaposlitve ustrezale določenemu standardu. Ker so za izvajanje jamstva za mlade dodeljena večja javna sredstva, tudi s podporo sredstev EU, je v zvezi s posredovanjem zaposlitev mladim bistveno, da se spremlja kakovost ponudbe glede na merila kakovosti in pogoje (1). V zvezi s tem pozdravljamo delo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in Evropskega mladinskega foruma (YFJ).

1.8

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se uvedejo povratne informacije po vključitvi in spremljanje jamstva za mlade, s čimer bi še naprej krepili spremljanje in ocenjevanje podpore za učinkovite mladinske politike. EESO poziva države članice, naj vzpostavijo kvalitativno in kvantitativno spremljanje nacionalnih programov jamstva za mlade na podlagi skupno dogovorjenega okvira kazalnikov, ki bo potekalo vsako leto in bo izboljšano s kvalitativnim seznamom. Mehanizmi za spremljanje in ocenjevanje bi morali biti osredotočeni tudi na kakovost, vključevati akterje civilne družbe, med drugim mladinske organizacije, in pridobivati neposredne informacije od mladih.

1.9

EESO poziva, naj se med ministrstvi, javnimi službami za zaposlovanje, socialnimi partnerji, mladinskimi organizacijami, nacionalnimi mladinskimi sveti in drugimi ustreznimi deležniki vzpostavijo zavezništva za sodelovanje na evropski in nacionalni ravni na področju učinkovitih socialnih politik ter politik zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, da bi našli najboljšo rešitev za mlade in izboljšali doseganje tistih, ki potrebujejo pomoč, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti vključevanju socialno-ekonomsko prikrajšanih in enakosti spolov.

1.10

EESO priporoča, naj Komisija opravi študijo na ravni EU o vplivu krize zaradi COVID-19 na zgodnje opuščanje šolanja in višje stopnje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Priporoča tudi revizijo podatkov Eurostata o stopnji brezposelnosti mladih, da bi vanjo zajeli tudi mlade od starosti, v kateri opustijo nacionalno obvezno šolanje, do starosti 30 let (torej ne le v starosti od 18 do 25 let) in da bi v okviru programa jamstva za mlade zagotovili ustrezne podporne ukrepe ter ustrezne ravni financiranja EU in dostopa do njega.

1.11

EESO poziva države članice EU, naj z učinkovitimi ukrepi v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem in trgom dela mladim nudijo učinkovito podporo. Zagotoviti je treba, da se z a) ustrezno starostjo, pri kateri mladi prenehajo z izobraževanjem, ter b) trajnostnimi javnimi naložbami v kakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje zmanjša delež mladih ter mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z malo znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami.

1.12

EESO poziva k učinkoviti podpori javnim službam za zaposlovanje, da bi prispevale k vključevanju ljudi v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter k zaposlovanju na kakovostna delovna mesta. Ugotavlja, da se zaradi zvišanja starosti za dostop do jamstva za mlade ne bi smela zmanjšati kakovost priložnosti, ki jih ponujajo javne službe za zaposlovanje, niti ne sme to zvišanje dodatno obremeniti javnih služb za zaposlovanje ali sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki se srečujejo s povečanim povpraševanjem. EESO poziva k dodatni podpori za povečanje zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje ter zagotavljanje obsežnejših informacij o razpoložljivih vajeništvih, pripravništvih in kakovostnih ponudbah za zaposlitev v podjetjih.

1.13

Priporoča, naj se platforma Europass izboljša z zanesljivimi informacijami za mlade iskalce zaposlitve, vključno z invalidi, v različnih jezikih, vključno z glavnimi jeziki migrantov, beguncev in prosilcev za azil.

1.14

EESO poziva države članice, naj še naprej sodelujejo, da bodo morebitne večje reforme jamstva za mlade upoštevane v pravnih instrumentih, ki urejajo ustrezno financiranje. EESO poziva Komisijo, naj poveča sredstva EU, ki so na voljo za jamstvo za mlade, in sicer ob upoštevanju vseh naložb EU v jamstvo za mlade, vseh obstoječih programov EU in ocene porabe sredstev EU. Informacije o razpoložljivih sredstvih EU za jamstvo za mlade je treba bolje posredovati tistim, ki pomagajo mladim, države članice pa morajo prejemati smernice v svojih jezikih. EESO pozdravlja, da bo ciljno usmerjena podpora za mlade vključena v evropski semester.

1.15

EESO poziva k sodelovanju socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov pri izvajanju Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), ki je bil odobren z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tako sodelovanje je treba razširiti na finančni instrument EU, ki bo podpiral okrepljeno jamstvo za mlade v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027). S tem bi zagotovili participativno načrtovanje programov in učinkovito spremljanje njihovega izvajanja, da bi sredstva resnično dosegla tiste, ki potrebujejo pomoč.

1.16

EESO pozdravlja načrt Komisije, da bo vzpostavila okvir za spremljanje dostopa do socialne zaščite in uvedla rešitve za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za ljudi, ki delajo na digitalnih platformah, saj v nasprotnem primeru delegiranje dela internetni množici in platformno delo ne bosta zagotavljala najboljših dolgoročnih rešitev za posredovanje kakovostnih zaposlitev za mlade v okviru jamstva za mlade.

1.17

EESO predlaga, da se prihajajoče evropsko jamstvo za otroke poveže z jamstvom za mlade, da bi zagotovili učinkovitejšo podporo zaposlenim in brezposelnim mladim z otroki.

1.18

EESO spodbuja Komisijo, naj opredeli akcijski načrt za socialno gospodarstvo, da bi zagotovili učinkovito podporo mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem ter povečali zelena znanja in spretnosti na lokalni ravni, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah ter ob sodelovanju ustreznih socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

1.19

Komisija predlaga, da države članice spodbujajo podjetja, naj zaposlujejo mlade brezposelne osebe in jim ponudijo kakovostno zaposlitev. EESO ugotavlja, da bi lahko bile dobre rešitve v zvezi s tem spodbude za zaposlovanje, subvencije za plače in dodatki za zaposlovanje ter davčne spodbude za podjetja, spremljati pa bi jih morali ukrepi za omogočanje dostopa do ustreznih možnosti za usposabljanje. S spodbudami za podjetja bi bilo treba najti učinkovite rešitve v skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi poslovnimi načrti podjetij.

1.20

EESO priporoča izvedbo študije na ravni EU za opredelitev obstoječih mikrokvalifikacij ter določitev potreb in interesov evropskih podjetij, delodajalcev, delavcev in iskalcev zaposlitve glede pridobivanja mikrokvalifikacij in zahtev zanje, s posebnim poudarkom na mladih.

1.21

EESO pozdravlja predlog Komisije o krepitvi socialnega dialoga o izboljšanju omogočanja vajeništva in poziva k učinkovitemu spremljanju izvajanja Priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (2) na nacionalni ravni in ravni podjetij. Pomembno je, da se vajeništva ocenjujejo in izboljšujejo glede na merila iz evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva.

1.22

EESO poziva Komisijo, naj podpira Evropsko mrežo za vajeništva pri določitvi jasnega mandata, da bi v skladu z evropskim okvirom za kakovostna in učinkovita vajeništva podpirali vajence.

2.   Ozadje in splošne ugotovitve

2.1

Priporočilo Sveta o jamstvu za mladino je bilo sprejeto aprila 2013, ko so gospodarske in finančne motnje ter gospodarska kriza povzročile najvišjo stopnjo brezposelnosti v Evropi, pri čemer je bilo med brezposelnimi veliko mladih.

2.2

Pandemija COVID-19 je evropsko gospodarstvo pahnila v globoko recesijo, zvišuje pa se tudi stopnja brezposelnosti. Junija 2020 je bilo v EU brezposelnih 3 milijone mladih, mlajših od 25 let (17,1 % celotnega aktivnega prebivalstva v tej skupini) (3), do konca leta pa bo njihovo število predvidoma (4) naraslo na 4,8 milijona (26,2 %). Povečalo naj bi se tudi število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in sicer s 4,9 na 6,7 milijona. Zdaj je pravi čas za okrepitev izvajanja jamstva za mlade, da bi preprečili najvišje ravni brezposelnosti v zgodovini EU (5) v 21. stoletju. Predlog o okrepljenem jamstvu za mlade državam članicam ponuja sklop ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih z različnimi orodji, vključno z vajeništvi, pripravništvi, izobraževanjem in ponudbami za zaposlitev. Predlog je osredotočen na prehod iz izobraževanja v zaposlitev in vključevanje mladih do 30. leta starosti na trg dela v štirih mesecih od prijave pri javni službi za zaposlovanje ali ponudniku jamstva za mlade.

2.3

Kot je pokazala zadnja gospodarska kriza, kriza mlade prizadene močneje. Bolj so ranljivi na trgu dela, poleg tega so bodisi brez socialne zaščite bodisi je ta zelo omejena. Številni od njih imajo študentska posojila, nimajo sredstev za razvoj znanj in spretnosti ter so zaradi neaktivnosti izpostavljeni velikemu tveganju duševne bolezni. Brezposelnost mladih ima dolgoročne posledice za posameznike, zaradi česar postanejo „izgubljena generacija“. Eurofound (6) je izračunal, da so evropska gospodarstva v času velike recesije izgubila približno 162 milijard EUR na leto zaradi pomanjkanja ukrepov za vključevanje mladih. Brezposelnost mladih lahko negativno vpliva ne le na gospodarstvo, temveč na celotno družbo, saj bi se lahko mladi začeli izogibati demokratični udeležbi in sodelovanju v družbi.

2.4

Mladi, ki spadajo med mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, sestavljajo raznoliko skupino. Imajo različne ravni znanj in spretnosti, formalnih kvalifikacij in osebnih izkušenj. Nekateri izobraževalni sistemi niso dovolj prožni, da bi omogočali prepustnost med različnimi izobraževalnimi sektorji. Zanje bi bilo treba najti učinkovite rešitve v skladu z njihovimi kvalifikacijami ter ravnmi znanj in spretnosti. Nuditi je treba ciljno usmerjeno socialno, zaposlitveno in izobraževalno podporo zlasti tistim, ki so ranljivi in prihajajo iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Potrebne so enakost spolov in enake možnosti za migrante in begunce, manjšine, Rome in mlade invalide. Nizkokvalificirani in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, bi morali prejeti pomoč za izboljšanje svojih znanj, spretnosti in kompetenc, da bi glede na nacionalne okoliščine dosegli raven kvalifikacije „do ravni 3 ali 4 evropskega ogrodja kvalifikacij“. To bi jim v skladu s priporočilom Sveta o poteh izpopolnjevanja omogočilo vključitev na trg dela (7).

2.5

Kar zadeva podporo mladim odraslim, je bistveno, da so opredeljeni kot osebe, ki so dosegle starost, ko preneha obveznost šolanja (8) , in so mlajše od 30 let. S prenovljenim jamstvom za mlade je podpora razširjena na mlade, stare do 30 let, z njim pa je predvidena učinkovita podpora ljudem za pridobitev dostojne zaposlitve ter izpopolnjevanje in prekvalifikacijo. Mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, in pomanjkanje javnih naložb v vključujoče izobraževanje za vse prispevajo k visokemu deležu mladih z malo znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami. To povečuje potrebo po ukrepih za njihovo vključitev v nadaljnje izobraževanje in na trg dela.

2.6

Delovna mesta, ustvarjena v različnih panogah, bi zaradi sedanje krize lahko izginila. V četrtem načelu evropskega stebra socialnih pravic je navedeno: „Mladi imajo pravico do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva, pripravništva ali ponudbe za zaposlitev v štirih mesecih od dne, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem“. Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic se mora uporabiti tudi pri podpori mladim pri prekvalifikaciji in izpopolnjevanju ter ukrepih za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, da bi dejansko imeli „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja“. Države članice bi morale te pravice zagotavljati s spodbujanjem medsektorskega sodelovanja na več ravneh za izvajanje integriranega pristopa k podpiranju mladih, ki se srečujejo z več ovirami za socialno vključevanje zunaj zaposlitve (9).

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Kot je že ugotovila opazovalna skupina EESO za trg dela v študiji o zaposlovanju mladih iz leta 2014 (10), so se pri izvajanju jamstva za mlade v državah članicah EU pojavile številne ovire, kot so slaba kakovost ponudbe v okviru programa, ukrepanje zunaj obljubljenega štirimesečnega obdobja in neprimerne strategije za doseganje mladih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela (kot so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), da bi jim ponudili podporo. Za boljše izvajanje jamstva za mlade so potrebne učinkovitejše strukture upravljanja. Financiranje bi moralo biti dobro usmerjeno z višjo stopnjo registracije mladih. Tako je treba pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju programa jamstva za mlade poskrbeti za boljšo vključenost ustreznih deležnikov, kot so mladinske organizacije, nacionalni mladinski sveti in druge ustrezne nevladne organizacije ter socialni partnerji na evropski, sektorski in nacionalni ravni ter po potrebi na ravni podjetij, kar bi lahko prispevalo k sprejemanju in nemotenemu izvajanju reform.

3.2

Za globlje razumevanje raznolikosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je treba okrepiti sistem evidentiranja. Spremljanje podpore za mlade bi bilo treba kombinirati z okrepljenimi raziskavami, ob upoštevanju heterogenosti skupine mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah mladih, za oblikovanje politike, ki temelji na dokazih, ob spoštovanju zakonodaje o varstvu podatkov. Mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je težko doseči, zato je treba poskrbeti za celovito ponudbo socialnih in zaposlitvenih storitev – javnih in zasebnih – na podlagi zanesljivih dokazov in podatkov.

3.3

Sodelovanje socialnih partnerjev in ustreznih deležnikov pri izvajanju Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), ki je mogoče v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, bi bilo treba razširiti na finančni instrument EU, ki bo podpiral okrepljeno jamstvo za mlade v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027). S tem bi zagotovili participativno načrtovanje programov in učinkovito spremljanje njihovega izvajanja, tako da sredstva resnično dosežejo tiste, ki potrebujejo pomoč.

3.4

S tega vidika se mora učinkovita socialna, zaposlitvena in izobraževalna podpora ter podpora za usposabljanje začeti s sodelovanjem med ustreznimi ministrstvi in podpornimi službami. Med ministrstvi, javnimi službami za zaposlovanje, mladinskimi organizacijami, nacionalnimi mladinskimi sveti ter drugimi ustreznimi nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki bi bilo treba sklepati zavezništva, da bi našli najboljšo rešitev za mlade. Dejstvo, da v okviru prejšnjega jamstva za mlade štirimesečni cilj ni bil dosežen, mora biti osrednje vprašanje v spremenjeni različici. Okrepiti in podpirati je treba vlogo in zmogljivost javnih služb za zaposlovanje pri napotitvi ljudi na kakovostna delovna mesta. Tudi nevladne organizacije in socialna podjetja lahko mlade podpirajo tako, da jim ponudijo začasno zaposlitev in pripravništva. Na voljo bi moralo biti več informacij o razpoložljivih delovnih mestih v podjetjih, saj javna služba za zaposlovanje ne more zagotoviti podpore, če mest ni ali če o njih ni informacij. Kar zadeva sodelovanje zasebnih služb za zaposlovanje, je treba zagotoviti, da je podpora v okviru jamstva za mlade brezplačna, tako kot javna podpora.

3.5

Pomembno je, da se še naprej izboljšujejo povezave s skupnostmi, mladinskimi organizacijami in drugimi družbenimi skupinami ter njihovo obveščanje, in sicer v skladu z nekaterimi primeri iz delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega predlogu priporočila Sveta o mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (11). Pomembno je tudi, da je v sporočilu z naslovom „Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo“ (12) navedeno, da je doseganje najranljivejših oseb še vedno nezadostno, s čimer je dodatno ponazorjena centraliziranost te in drugih oblik doseganja ciljnih skupin.

3.6

EESO ugotavlja, da je v skladu z analizami jamstva za mlade, ki jih je opravila Mednarodna organizacija dela (13), pomanjkanje [nacionalnih] sredstev škodljivo vplivalo na sposobnost držav, da vsem mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zagotovijo možnost za delo ali udeležbo na usposabljanju v štirih mesecih. Večja proračunska sredstva za jamstvo za mlade so dobrodošla v skladu s razširitvijo starostne skupine ljudi, na katero je pobuda usmerjena. Vendar EESO obžaluje, da čeprav je v načrtu EU za okrevanje zagotovljenih 750 milijard EUR za gospodarsko okrevanje Evrope, jamstvo za mlade prejme le 22 milijard EUR, kar po navedbah Evropske komisije (14) vključuje naložbe v Evropski socialni sklad in pobudo za zaposlovanje mladih, vključno z nacionalnim sofinanciranjem. Komisija je predstavila tudi porabo sredstev iz dodatnih skladov: to poleg drugih skladov vključuje 55 milijard EUR za obdobje 2020–2022 iz pobude REACT-EU in 86 milijard EUR iz ESS+, ki jih države lahko uporabijo tudi za podporo zaposlovanju mladih. Iz raziskav (15) je razvidno, da je za učinkovito podporo v okviru revidiranega jamstva za mlade treba zagotoviti najmanj 50 milijard EUR na leto. EESO poziva Komisijo, naj da državam članicam jasne izračune in smernice o celotnem znesku naložb na ravni EU, namenjenih podpori jamstvu za mlade, ter oceno njegove učinkovite uporabe. Ker je potrebna vzdržnost podpornega mehanizma, okrepljenega z javnimi naložbami, pozdravlja vključitev ciljne podpore za mlade v evropski semester.

3.7

EESO pozdravlja, da je v politični pobudi predlagan ciljno usmerjen pristop do ranljivih posameznikov, ki temelji na širšem partnerstvu s socialnimi partnerji in mladinskimi organizacijami ter je osredotočen na razsežnost spola. Taka partnerstva morajo delovati tudi zunaj nacionalnih prestolnic, v lokalnih skupnostih, in pridobivati povratne informacije neposredno od mladih. Mlade, ki začenjajo ustvarjati družino, je treba podpreti. Zato bi moralo prihodnje evropsko jamstvo za otroke vključevati določbe o mladih zaposlenih in brezposelnih z otroki, s katerimi bi to politiko povezali z jamstvom za mlade.

3.8

EESO pozdravlja predloge za podporo mladim podjetnikom v akcijskem načrtu Komisije za socialno gospodarstvo ter njegove določbe o zelenih znanjih in spretnostih na lokalni ravni s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. EESO poziva Evropsko komisijo, naj v razvoj takega akcijskega načrta vključi ustrezne socialne partnerje in organizacije civilne družbe, zlasti mladinske organizacije, da bi vključili izkušnje mladih, vajencev, pripravnikov in mladih delavcev. Treba je spodbujati zagonska podjetja mladih in podpirati podjetniško izobraževanje. Možnosti za samozaposlitev v digitalnem in zelenem gospodarstvu, ponujene skupinam, ki so žrtev diskriminacije, in ranljivim skupinam, morajo biti skladne z informacijami, namenjenimi tem skupinam, zanje pa je potrebna tudi konkretna podpora. V zvezi s tem imajo bistveno vlogo posredniški organi, kot so javne službe za zaposlovanje, mladinske organizacije, nacionalni mladinski sveti, druge ustrezne nevladne organizacije in sindikati.

3.9

Da bi vzpostavili učinkovite strategije za vse skupine mladih, ki potrebujejo pomoč, je treba jasno opredeliti skupino mladih, zajeto z jamstvom za mlade. Znižanje starosti, ko preneha obveznost šolanja, v državah ima lahko škodljiv učinek, saj se lahko zaradi tega poveča število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. EESO pozdravlja zvišanje starosti, ki jo pokriva jamstvo za mlade; kot že leta 2013 (16) priporoča, da se starostna meja za dostop do jamstva za mlade zviša na 30 let, zlasti v državah, v katerih je brezposelnih mladih največ. Vendar v zvezi s tem poziva k previdnosti glede kakovosti in zmogljivosti. Morda bo treba državam članicam omogočiti prožnost pri določitvi starostne skupine, ki jo morajo podpirati. Razširjena starostna skupina ne bi smela izključevati mladih, ki že imajo nekaj delovnih izkušenj in so upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Pomembno pa je, da se jasno določi starostni razpon skupine.

3.10

Komisija predlaga, da države članice spodbujajo podjetja, naj zaposlujejo mlade brezposelne osebe in jim ponudijo kakovostno zaposlitev. Delovna mesta moramo kar najbolje uskladiti s kvalifikacijami in interesi mladih brezposelnih ter jih spodbuditi s ponudbami za kakovostno ter vključujoče izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, da bi jih zadržali na zadevnih delovnih mestih. Kljub temu EESO meni, da bi morale države članice imeti manevrski prostor pri odločanju, ali želijo razširiti področje uporabe programa jamstva za mlade, in sicer ob upoštevanju narave in obsega brezposelnosti mladih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

3.11

Zgolj krepitev jamstva za mlade ni zadosten cilj v času krize in potrebni so takojšnji ukrepi za pomoč mladim. Z aktivnimi politikami trga dela v državah članicah je treba s tistim, kar je voljo, najti dolgoročne rešitve za mlade, zagotoviti kakovostna delovna mesta, kakovostne delovne pogoje ter poštene možnosti zaposlovanja in zadržanja. Spoštovati in spodbujati bi bilo treba delovno zakonodajo in kolektivne pogodbe, zlasti kar zadeva povezavo med ravnjo kvalifikacij in plačo ter demokracijo na delovnem mestu. Na trgu dela bi morali biti mladi obravnavani enako kot odrasli, zlasti bi morali biti upravičeni do enake minimalne plače, imeti enak dostop do pokojninskega zavarovanja in uživati zaščito pred negotovimi pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti („nič ur“), neplačanimi pripravništvi in navideznim samozaposlovanjem. Kratkoročne in začasne pogodbe za mlade lahko rešujejo nujne težave, vendar je dolgoročna negotovost enako škodljiva za mlade, podjetja in gospodarstvo.

3.12

Prilagodljivost je ključna za štirimesečno obdobje jamstva za mlade po prijavi pri ponudniku jamstva za mlade, ki je običajno javna služba za zaposlovanje. Ponudbo za zaposlitev ali izobraževanje ali možnost usposabljanja je treba predlagati takoj (17), hkrati pa mora to biti tudi kakovostna rešitev in kakovostna zaposlitev ali ponudba za izobraževanje oziroma možnost za usposabljanje. Pri tem bi bilo treba upoštevati včasih dolgotrajne postopke potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, ki ga je mogoče kombinirati z razpoložljivostjo usposabljanja, ki je na voljo v določenem časovnem obdobju. Da bi izpolnili štirimesečni cilj in nudili individualno podporo, bi morali biti sistemi potrjevanja in zagotavljanja usposabljanja prožnejši in bolj prilagodljivi.

3.13

Jamstvo za mlade se mora začeti s kakovostnim strokovnim usmerjanjem in svetovanjem pri zgodnjem šolskem izobraževanju mladih; priznavanje ter potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja bi v idealnih razmerah moralo voditi do kvalifikacije z jasno opredeljenimi ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) ali nacionalnega ogrodja kvalifikacij (NOK) ter poklicnim nazivom ali spričevalom, v katerem je jasno navedeno, katere naloge ter znanja in spretnosti potrjuje in kako je potrdilo povezano s polno kvalifikacijo. Novi okvir Europass bi moral omogočati, da se v življenjepis Europass jasno in praktično vključijo vse vrste spričeval in kvalifikacij.

3.14

Mikrokvalifikacije so alternativne rešitve za dokumentiranje dodatnih znanj in spretnosti, ki jih zagotovijo podjetja ali institucije za poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ter visokošolske ustanove. Ker ni skupne evropske opredelitve ali razumevanja mikrokvalifikacij, bi lahko razmislili o dodatni evropski politiki v zvezi z mikrokvalifikacijami kot pomoč mladim, ki bi jih lahko dodali k polnim kvalifikacijam. V ta namen pa se je treba s sindikati delavcev in delodajalci na evropski ravni najprej dogovoriti, kako opredeliti in razumeti mikrokvalifikacije.

3.15

Kriza zaradi COVID-19 je vplivala na izvajanje vajeništva; v številnih gospodarskih sektorjih, ki jih je prizadela omejitev gibanja, so morali vajenci vajeništvo odložiti ali pa so celo postali presežni; v drugih sektorjih so vajenci nadaljevali vajeništvo s pomočjo projektnega dela ali simulacij doma. Usklajevanje mest za vajeništvo v podjetjih in učečih se v PIU je težavno, zato bi morala zlasti javna služba za zaposlovanje prejeti več informacij od zasebnih in javnih podjetij vseh velikosti za podporo šolam PIU in učiteljem, ki poskušajo najti praktična mesta za učenje za bodoče vajence.

3.16

EESO poudarja, da vajeništva niso samo za mlade, saj je že v prvem odstavku evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva poudarjena dvojna osredotočenost vajeništev na mlade in odrasle. Dejstvo, da so vajeništva vključena v dokument o politiki o podpori zaposlovanja mladih, prispeva k napačnemu razumevanju, da so vajeništva namenjena le mladim. EESO pozdravlja, da je Komisija državam članicam predlagala, naj ponudbe za učenje in prehod iz šole v službo nadgradijo s ponudbo kakovostnih vajeništev in pripravništev. S tem lahko tudi učinkovito podprejo zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, pa tudi boljše vključevanje migrantov in beguncev na trg dela ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva ter okvira za kakovost pripravništev.

3.17

Komisija predlaga, naj se evropska koalicija za vajeništva obnovi in naj se ji da nov zagon. Čeprav je evropska koalicija za vajeništva omogočila prepoznavnost zagotavljanja vajeništev s povečanjem števila zavez podjetij, to ni dovolj. Mikro- in mala podjetja se še vedno srečujejo z velikimi izzivi pri ponujanju mest za vajeništvo. Zato bi lahko spodbujali zagotavljanje „sodelovalnega vajeništva“, ki ga ponuja več podjetij. Kakovost in učinkovitost vseh vajeništev bi bilo treba zagotoviti na podlagi meril iz evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva, Komisija pa bi morala v skladu z navedenim okvirom priznati podjetja in jih nagraditi.

3.18

EESO pozdravlja večjo osredotočenost Komisije na zagotavljanje vajeništev v digitalnem in zelenem sektorju, vendar ugotavlja, da bi bilo treba kakovostna vajeništva ponujati tudi v vseh drugih sektorjih, ki so del digitalnega in ekološkega prehoda.

3.19

Za uspešne sisteme PIU in vajeništva, ki vodijo do kakovostnih delovnih mest, je potreben učinkovit socialni dialog s sindikati in predstavniki delodajalcev. EESO pozdravlja predlog Komisije glede potrebe po okrepitvi socialnega dialoga na evropski in nacionalni ravni, s pomočjo podpornih služb Komisije za vajeništva pa bi lahko okrepili dodatne možnosti za krepitev zmogljivosti. Medtem ko se je že več sektorskih socialnih partnerjev zavezalo, da bodo podprla evropsko koalicijo za vajeništva, EESO poudarja avtonomijo evropskih odborov za sektorski socialni dialog, ki v skladu z dogovorjenimi skupnimi prednostnimi nalogami sami opredelijo delovni program.

3.20

Za brezposelne mlade, ki že imajo kvalifikacijo, bi se moralo jamstvo za mlade uporabljati tudi kot jamstvo za zaposlitev (18), kar pomeni, da mladi pridobijo prve izkušnje z zaposlitvijo v javnem ali neprofitnem sektorju.

---

(1)  Glej predloge ETUC o merilih kakovosti v resoluciji ETUC o mladih z naslovom „Vnovični boj proti brezposelnosti mladih“, 2020.

(2)  UL C 153, 2.5.2018, str. 1.

(3)  Eurostat, podatki so bili pridobljeni avgusta 2020.

(4)  Intereconomics, članek z naslovom „COVID-19 Crisis: How to Avoid a ‚Lost Generation‘“ (Kriza zaradi COVID-19: Kako preprečiti „izgubljeno generacijo“?), 2020.

(5)  23,5-odstotna, pri čemer je bilo septembra 2013 brezposelnih 5,5 milijona mladih (mlajših od 25 let) (Eurostat).

(6)  Eurofound (2015), „Socialna vključenost mladih“.

(7)  UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(8)  Eurydice: Obvezno izobraževanje 2018/19. Starost, pri kateri lahko posameznik opusti obvezno izobraževanje, je 15 v sedmih državah članicah EU, 16 v 16 državah, 17 v eni državi in 18 v treh državah, medtem ko je v petih nemških zveznih deželah 16, v enajstih pa 18.

(9)  Evropski mladinski forum: Posodobljeno stališče o izvajanju jamstva za mlade, 2018.

(10)  Študije opazovalne skupine EESO za trg dela o zaposlovanju mladih, 2014.

(11)  SWD(2020) 124 final.

(12)  COM(2020) 276 final.

(13)  MOD, delovni dokument z naslovom „The European Youth Guarantee: A systematic review of its implementation across countries“ (Evropsko jamstvo za mlade: sistematični pregled njegovega izvajanja v državah), 2017.

(14)  COM(2020) 276 final.

(15)  Intereconomics, članek „COVID-19 Crisis: How to Avoid a ‚Lost Generation‘“ (Kriza zaradi COVID-19: Kako preprečiti „izgubljeno generacijo“?), 2020.

(16)  UL C 271, 19.9.2013, str. 101.

(17)  UL C 161, 6.6.2013, str. 67.

(18)  Pavlina R. Tcherneva, Levy Economics Institute, serija Delovni dokumenti št. 902, Jamstvo za zaposlitev: zasnova, delovna mesta in izvajanje, 2018.