Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 349/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE ENOTNEGA DOKUMENTA

„UHLEN BLAUFÜSSER LAY/UHLEN BLAUFÜßER LAY“

PDO-DE-02081-AM01

Datum obvestila: 6. 7 .2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Analitske in/ali organoleptične značilnosti

Rezultati analize morajo biti v skladu s predpisanimi zahtevami v Nemčiji.

Redakcijska napaka.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Uhlen Blaufüsser Lay

Uhlen Blaufüßer Lay

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Kakovostno vino

Na posestvu Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak nekoliko drugačne lastnosti: „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (predikatno vino) in „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so bledo rumene do občasno zelene barve, ki s staranjem postaja vse intenzivnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. V aromah vina se zazna preplet sadnih not in značilnih mineralnih not skrilavca. Bolj glinaste usedline globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko bolj svež“. Pikantna drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani morski jod.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino „Prädikatswein“ z dodatnim izrazom „Auslese“ (izbor)

Na posestvu Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak nekoliko drugačne lastnosti: „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (predikatno vino) in „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so bledo rumene do občasno zelene barve, ki s staranjem postaja vse intenzivnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. V aromah vina se zazna preplet sadnih not in značilnih mineralnih not skrilavca. Bolj glinaste usedline globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko bolj svež“. Pikantna drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani morski jod. Pri vinih z dodatnim izrazom „Auslese“ je med zgoraj opisanimi raznovrstnimi vonji in okusi zaznati pridih nežne sladkosti.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino „Prädikatswein“ z dodatnimi izrazi „Beerenauslese“ (jagodni izbor), „Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor) ali „Eiswein“ (ledeno vino)

Na posestvu Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak nekoliko drugačne lastnosti: „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (predikatno vino) in „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so bledo rumene do občasno zelene barve, ki s staranjem postaja vse intenzivnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. V aromah vina se zazna preplet sadnih not in značilnih mineralnih not skrilavca. Bolj glinaste usedline globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko bolj svež“. Pikantna drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani morski jod. Pri vinih z dodatnim izrazom „Auslese“ je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo, ki je pri vinih z dodatnim izrazom „Beerenauslese“ bolj kremasta, lahko pa ima tudi medene note. Ti okusi so lahko še izrazitejši pri vinih z dodatnim izrazom „Trockenbeerenauslese“. Pri vinih z dodatnim izrazom „Eiswein“ opisani razpon vonjev in okusov zajema tudi pikantno kislost.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Na posestvu Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak nekoliko drugačne lastnosti: „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (predikatno vino) in „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so bledo rumene do občasno zelene barve, ki s staranjem postaja vse intenzivnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo.

V aromah vina se zazna preplet sadnih not in značilnih mineralnih not skrilavca. Bolj glinaste usedline globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko bolj svež“. Pikantna drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani morski jod. Pri vinih z dodatnim izrazom „Sekt b.A.“ je razpon vonjev in okusov, opisan pri vinu „Prädikatswein“, podprt in okrepljen z ogljikovim dioksidom, ki se uporablja pri proizvodnji penečega vina.

Veljavno pravo se uporablja za analitske lastnosti, za katere ni nobenega številčnega podatka.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Niso dovoljeni: kalijev sorbat, lizocim, dimetildikarbonat, elektrodializa, dealkoholizacija, kationski izmenjevalci, zgoščevanje (s kriokoncentracijo, osmozo, koničasto centrifugalno kolono), dosladkanje, trske ali pripravki iz hrastovega lesa.

Kakovostno vino

Posebni enološki postopek

Najmanj 88 °Oechsle ali najvišja vsebnost skupnih kislin (izraženih kot vinska kislina) = 7,5 g/l

Do 100 °Oechsle in obogatena vina: največja vsebnost ostanka sladkorja = „polsuho“, skladno z zakonom o vinu.

Nad 100 °Oechsle: največja vsebnost ostanka sladkorja = teža mošta/3.

Vino s posebnimi lastnostmi

Posebni enološki postopek

„Auslese“: najmanj 105 °Oechsle; najmanjša vsebnost ostanka sladkorja = 90 g/l.

„Beerenauslese“: najmanj 130 °Oechsle; najmanjša vsebnost ostanka sladkorja = 150 g/l.

„Trockenbeerenauslese“: najmanj 180 °Oechsle; najmanjša vsebnost ostanka sladkorja = 180 g/l.

„Eiswein“: najmanj 130 °Oechsle; najmanjša vsebnost ostanka sladkorja = 150 g/l.

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Posebni enološki postopek

Tradicionalna metoda vrenja v steklenici.

(b)   Največji donosi

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

„Uhlen Blaufüsser Lay“ je del ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270).

Vinogradi na območja Uhlen Blaufüsser Lay ležijo v občini Winningen v podeželskem okrožju Mayen-Koblenz v zvezni deželi Porenje - Pfalška. Ime „Blaufüßer Lay“ je bilo v zemljiško knjigo vpisano kot vinogradniška lega. Več kot desetletje se njegovo ime na etiketah uporablja za označevanje skrilaste formacije. Narečni izraz „Blumslay“ (iz Blaufüßer Lay – Blauslay – Blooslay – Blumslay), ki je prešel v visoko nemščino, označuje razgledno točko nad vinogradi. Območje se začne s parcelo št. 2219/1 in konča po reki navzdol s parcelami št. 2179, 2181/1, 2186, 2190 in 2189/2.

Proizvodi, označeni z ZOP „Uhlen Blaufüsser Lay“, se lahko proizvajajo na registriranem območju označbe porekla „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Razmejeno območje je zajeto v ZOP „Mosel“.

Površina posesti Uhlen Blaufüßer Lay meri 1,96 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Renski rizling – riesling, riesling renano, rheinriesling, klingelberger

8.   Opis povezave

Vinogradi na območju Uhlen Blaufüsser Lay so terasasto vključeni v pokrajino Spodnje Mozele. Terase na območju Uhlen Blaufüsser Lay so razporejene tradicionalno v smeri jug-zahod in ležijo na nadmorski višini od približno 75 m do 210 m. Pri tako nizki nadmorski višini se pričakujejo nekoliko višje temperature, ki jih potrjuje povprečna temperatura 11,6 °C zadnjih petih let. Majhna količina padavin (približno 620 mm) in veliko število sončnih ur (1 922) ustvarjata mikroklimo, ki se precej razlikuje od drugih regij v ZOP „Mosel“ in v kateri grozdje dosega posebno zrelost (velik delež alkohola z nizko vsebnostjo kislin in zrelimi fenoli). Vina opisujejo kot zelo izrazita in polnega okusa. Posebne geološke razmere na območju Uhlen Blaufüsser Lay bistveno pripomorejo k fiziološki zrelosti grozdja in sooblikujejo edinstveno aromo vin, ki se tam proizvajajo.

Po geološki dobi se regija Uhlen Blaufüßer Lay uvršča v devonski sistem, in sicer v spodnjedevonsko serijo. To območje je natančneje sestavljeno iz usedlin iz podstopnje zgornji emsij/Laubach in starejših usedlin iz plasti Laubach. Postopno poglabljanje morja je razvidno iz čedalje temnejših paketov meljastega in glinastega skrilavca. Degradirana skalnata tla, nastala iz teh usedlin, so rigolana tla iz različnih vrst meljastih in glinastih skrilavcev. Zaradi višje vsebnosti gline v tleh kot pri sosednjih ZOP je sposobnost zadrževanja vode večja, povprečna temperatura tal v globljih plasteh pa nižja. Zato so v primerjavi s sosednjimi ZOP organoleptične lastnosti zelo razlikujejo. Nasploh neizrazita cvetica vin „Uhlen Blaufüsser Lay“ ima manjši delež sadnih elementov. Vonjalni vtis po mineralih, ki nastane pri tem, se nadaljuje v ustih z občutkom, ki ga večinoma opisujejo kot „prefinjen, svež, čist“.

Človeški vpliv temelji na tisočletni vinogradniški tradiciji. Umetnost terasastega zasajanja vinogradov, podprtih s suhimi zidovi, sega vse do rimskih časov. Leta 380 n. št. je rimski pesnik Avzonij take zgradbe opisal kot „amfiteatre“. Dodatni dokaz vinogradniške prakse je tudi najdba rimskih kovancev v teh terasah, ki so bili verjetno namenjeni za daritev. Od tedaj se je na tem območju nepretrgoma gojila vinska trta. V stoletjih se je kakovost proizvodnje stalno izboljševala z uvajanjem novih sort vinske trte (od začetka 19. stoletja naprej rizling) in novimi gojitvenimi oblikami (v obliki žive meje, na kolih, z žičnimi brajdami). V zadnjih desetletjih se ob vse večji okoljski ozaveščenosti poudarja čedalje manjša uporaba lahko topnih mineralnih gnojil. Ker sta se v tla zaporedoma vrnili naravna mikroflora in -favna, se ob kationski izmenjavi povečuje sprejemanje hranil z vezavo kompleksnejših molekul in simbiotskim součinkovanjem mikrobov, ki živijo na koreninskih laskih. Ti lahko delujejo kot pretvorniki med posebnimi organskimi in rudninskimi snovmi v tleh ter tako še povečajo edinstvenost celovitega okusa vina.

Opisana povezava velja tudi za vino z dodatnim izrazom „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje.

Opis pogoja:

Navedbe na etiketah in embalaži so določene z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi Evropske unije, Zvezne republike Nemčije in zvezne dežele Porenje - Pfalška. Preden se lahko tradicionalni izrazi, povezani s to označbo porekla, uporabijo na etiketi, mora vino opraviti uradni preskus. Samo vinom, ki izpolnjujejo posebne pogoje uradnega preskusa, se dodeli uradna večmestna številka preskusa (t. i. št. AP), ki označuje nadzorni organ, številko vinogradniškega gospodarstva, število vin, predloženih v uradni preskus, ter leto predložitve v uradni preskus oziroma izdaje številke preskusa. Številko uradnega preskusa je treba navesti na etiketi. Tradicionalni izrazi „Qualitätswein“, „Prädikatswein“ in „Sekt b.A.“ so povezani z označbo porekla in lahko nadomestijo označbo „ZOP“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.