Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IP0421

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015 (2017/2011(INI))

    UL C 346, 27.9.2018, p. 226–233 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.9.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 346/226

    P8_TA(2017)0421

    Spremljanje uporabe prava EU v letu 2015

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015 (2017/2011(INI))

    (2018/C 346/29)

    Evropski parlament,

    —

    ob upoštevanju 32. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU (2014) (COM(2015)0329),

    —

    ob upoštevanju 33. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU (2015) (COM(2016)0463),

    —

    ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Ocenjevalno poročilo sistema „EU pilot“ (COM(2010)0070),

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014 (1),

    —

    ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Drugo ocenjevalno poročilo sistema „EU pilot“ (COM(2011)0930),

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2016 z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (2),

    —

    ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (3),

    —

    ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (4),

    —

    ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (5),

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2012-2013) (6),

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (7),

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije (8),

    —

    ob upoštevanju členov 267 in 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

    —

    ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

    —

    ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije (A8-0265/2017),

    A.

    ker je v členu 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) opredeljena temeljna vloga Komisije kot „varuhinje Pogodb“;

    B.

    ker so na podlagi člena 4(3) PEU ter členov 288(3) in 291(1) PDEU države članice primarno odgovorne za pravilen prenos, uporabo in izvajanje prava EU v določenih rokih ter za zagotovitev ustreznih pravnih sredstev za učinkovito pravno zaščito na področjih, ki jih zajema pravo EU;

    C.

    ker morajo države članice glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije Komisiji posredovati jasne in natančne informacije o tem, kako so direktive prenesle v nacionalno zakonodajo (9);

    D.

    ker so lahko v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (10) in Skupno politično izjavo z dne 27. oktobra 2011 Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (11) države članice pri obveščanju Komisije o nacionalnih ukrepih za prenos zavezane, da v upravičenih primerih predložijo tudi dodatne informacije v obliki „obrazložitvenih dokumentov“, v katerih opredelijo, kako so direktive prenesle v nacionalno zakonodajo (12);

    E.

    ker ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu Listina) v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi in se uporablja za institucije, organe, urade in agencije Unije in držav članic, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

    F.

    ker je Evropska unija uvedla številne instrumente in postopke za zagotavljanje doslednega in pravilnega izvajanja načel in vrednot iz Pogodb, vendar se zdijo ti instrumenti v praksi omejeni, neustrezni ali neučinkoviti;

    G.

    ker je zato treba vzpostaviti nov mehanizem, ki bo zagotovil enoten in skladen okvir, temelječ na obstoječih instrumentih in mehanizmih, in ki bi ga bilo treba enotno uporabljati za vse institucije EU in za vse države članice;

    H.

    ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU državi članici poda obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču EU, če ta država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

    I.

    ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

    J.

    ker so ti postopki namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami in omogočajo, da se z dvostranskim dialogom čim prej odpravijo kršitve prava EU in se, če je le mogoče, izniči potreba po uvedbi uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

    K.

    ker je Komisija leta 2015 prejela 3 450 pritožb o morebitnih kršitvah prava EU, in sicer je bilo največ pritožb zoper Italijo (637), Španijo (342) in Nemčijo (274);

    L.

    ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

    1.

    		 pozdravlja letno poročilo Komisije 2015 o uporabi prava EU, ki je osredotočeno na izvrševanje pravnega reda EU, ter ugotavlja, da je bilo glede na to poročilo leta 2015 največ zadev za ugotavljanje kršitev zoper države članice povezanih s prenosom na treh področjih, in sicer na področju mobilnosti in prometa, energije in okolja; poudarja, da so bila ta območja tudi predmet večine preiskav, uvedenih v letu 2015 v okviru sistema EU Pilot, države članice z največ preiskavami pa so bile Italija, Portugalska in Nemčija; poziva Komisijo, naj podrobneje opredeli konkretne vzroke za to;

    2.

    		 ugotavlja zlasti, da se je Evropska komisija lotila vprašanja slabe kakovosti zraka v Evropi, saj je uvedla več postopkov za ugotavljanje kršitev Direktive 2008/50/ES zaradi stalnega preseganja mejnih vrednosti NO2; vendar obžaluje, da Evropska komisija v letu 2015 ni uporabila enakih nadzornih pristojnosti, da bi preprečila dajanje na enotni trg onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem, ki veliko prispevajo k emisijam NO2 v ozračje preko mejnih vrednosti in ki niso skladni s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih in lahkih gospodarskih vozil;

    3.

    		 meni, da veliko število postopkov za ugotavljanje kršitev v letu 2015 kaže, da je zagotavljanje pravočasne in pravilne uporabe zakonodaje EU v državah članicah še vedno velik izziv in prednostna naloga EU; poudarja, da imajo državljani EU večje zaupanje v pravo EU, če ga države članice učinkovito izvajajo; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za učinkovit in pravočasen prenos in izvajanje prava EU;

    4.

    		 ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2015 nerešenih 1 368 postopkov za ugotavljanje kršitev, kar je sicer rahlo povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, vendar je še vedno pod ravnjo iz leta 2011;

    5.

    		 se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU; poudarja pa, da je Komisija državam članicam dala na voljo vrsto instrumentov za pomoč pri iskanju skupnih rešitev, kot so priročniki, skupine strokovnjakov in posebna spletna mesta, od dialoga glede načrtov za prenos do dokumentov, ki pojasnjujejo, kako zgodaj prepoznati težave pri prenosu in jih odpraviti; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi izpolnile svoje zaveze v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih, vključno z zagotovitvijo korelacijskih tabel z jasnimi in natančnimi informacijami v zvezi z nacionalnimi ukrepi za prenos direktiv v nacionalni pravni sistem;

    6.

    		 znova poziva Komisijo, naj poveže vse različne portale, točke dostopa in spletna mesta z informacijami v enoten portal, prek katerega bodo lahko državljani enostavno dostopali do spletnih pritožbenih obrazcev in uporabniku prijaznih informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev;

    7.

    		 ugotavlja, da Komisija vztraja, da jo morajo države članice uradno obvestiti, če se odločijo, da pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo dodajo elemente, iz katerih je jasno razvidno, katere določbe so odgovornost EU in katere odgovornost držav članic; hkrati poudarja, da to ne posega v pravico držav članic, da določijo na primer višje socialne in okoljske standarde na nacionalni ravni;

    8.

    		 poudarja, da mora imeti Parlament tudi možnost na enak način kot pri direktivah spremljati, kako Komisija izvršuje uredbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v njena prihodnja letna poročila o spremljanju uporabe prava EU vključeni podatki o izvajanju uredb; poziva države članice, naj Komisiji predložijo nacionalno zakonodajo za prenos ali izvajanje uredb, da bi zagotovile njihovo pravilno izpolnitev, in naj navedejo, kateri vidiki izvirajo iz zakonodaje EU, kateri pa so nacionalni dodatki;

    9.

    		 poudarja, da je treba roke za prenos uveljavljati; poziva institucije EU, naj določijo realistične roke za izvajanje;

    10.

    		 poudarja, da je bila EU ustanovljena kot unija, ki temelji na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic (člen 2 PEU); poudarja, da so vrednote iz člena 2 PEU glavni temelj Unije in da bi bilo zato treba stalno preverjati spoštovanje teh vrednot s strani držav članic; znova poudarja, da je skrbno spremljanje ukrepov in opustitev dejanj institucij EU in držav članic nadvse pomembno, ter izraža zaskrbljenost zaradi števila peticij, naslovljenih na Parlament, in pritožb, naslovljenih na Komisijo;

    11.

    		 poudarja, da lahko žvižgači evropskim institucijam in organom držav članic priskrbijo koristne informacije o primerih neustrezne uporabe prava Unije; znova poudarja, da se jih pri tem ne sme ovirati, temveč jih je treba spodbujati;

    12.

    		 priznava, da so peticije pomemben vir informacij iz prve roke, ne le o kršitvah in pomanjkljivostih pri uporabi prava EU v državah članicah, ampak tudi o morebitnih vrzelih v zakonodaji EU ter o predlogih državljanov za novo zakonodajo, ki bi jo lahko sprejeli, ali za morebitno izboljšanje veljavnih zakonodajnih besedil; potrjuje, da se Komisija in Parlament zaradi učinkovite obravnave peticij, ki so zanju sicer izziv, na koncu bolje odzivata na težave v zvezi s prenosom in neustrezno uporabo ter jih rešita; ugotavlja, da je za Komisijo izvajanje prava EU prednostna naloga, da bi lahko imeli državljani od njega koristi v vsakodnevnem življenju; poudarja, da je treba zagotoviti preglednost, nepristranskost in neodvisnost postopkov sprejemanja odločitev in upravljanja;

    13.

    		 obžaluje, da ni natančnih statističnih podatkov o številu peticij, ki so privedle do začetka postopka EU Pilot ali postopka za ugotavljanje kršitev; zato poziva Evropsko komisijo, naj redno pošilja poročila o tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev, da se olajša strukturiran dialog in skrajša čas reševanja sporov; poziva Komisijo, naj z Odborom za peticije razpravlja o teh poročilih ter naj v razpravo dejavno vključi podpredsednika, pristojnega za izvrševanje prava in poenostavitev; poziva Komisijo, naj vlagatelje peticij vključi v postopek EU Pilot v zvezi z njihovo peticijo, da bi med drugim spodbudila dialog med vlagatelji peticij in pristojnimi nacionalnimi organi;

    14.

    		 obžaluje čedalje večje zamude pri izvajanju strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali za obdobje 2012–2015, ki ovirajo začetek nove strategije na ravni EU, potrebne za zagotavljanje popolne in učinkovite zaščite dobrobiti živali s posodobljenim, izčrpnim in jasnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti skladen z zahtevami iz člena 13 PDEU;

    15.

    		 ugotavlja, da je Odbor za peticije prejel veliko število peticij o vprašanju otrokovih koristi, ter upa, da bo sedanji pregled uredbe Bruselj IIa pripomogel k odpravi pomanjkljivosti te uredbe ter razlogov za neizvajanje;

    16.

    		 poudarja, da so bile v zadnjih letih ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepov za boj proti goljufijam in pranju denarja; poziva Komisijo, naj podvoji prizadevanja za zagotovitev doslednega izvajanja zakonodaje EU na tem področju;

    17.

    		 ugotavlja, da bi si morale države članice kot prednostno nalogo zadati pravočasen in pravilen prenos in izvajanje prava EU v nacionalno zakonodajo ter vzpostavitev jasnega nacionalnega zakonodajnega okvira, ob hkratnem spoštovanju vseh temeljnih vrednot in pravic, določenih v Pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; da bi se izognile kršitvam prava EU ter da bi vsem zagotovile koristi, ki naj bi jih dosegli z učinkovito in uspešno uporabo prava EU; v zvezi s tem poudarja, da so dejanja ali opustitve vseh institucij EU podrejena Pogodbama EU in Listini (13);

    18.

    		 poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da zagotovijo dosledno izvrševanje predpisov EU o prostem gibanju oseb, zlasti naj v celoti zagotovijo zaščito s tem povezanih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic; opozarja, da je prosto gibanje oseb v okviru, v katerem so temeljne pravice v celoti zaščitene, ena izmed temeljnih svoboščin EU in sestavni del državljanstva EU, obenem pa je zelo pomembno tudi za državljane EU in njihove družine, zlasti pri dostopu do socialnega varstva, in za njihovo dojemanje Unije ter je pogosto tema peticij;

    19.

    		 spominja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 in poziva Komisijo, naj ukrepa v skladu s priporočili iz te resolucije;

    20.

    		 priznava, da ima tudi Evropski parlament nadvse pomembno vlogo, saj politično nadzoruje, kako Komisija izvršuje ukrepe, preučuje letna poročila o spremljanju uporabe prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; meni, da lahko Parlament dodatno prispeva k pravočasnemu in pravilnemu prenosu zakonodaje EU, tako da prek vzpostavljenih stikov z nacionalnimi parlamenti deli svoje strokovno znanje o zakonodajnem postopku odločanja;

    21.

    		 poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter pri spremljanju pomanjkljivosti pri prenosu in uporabi prava EU v državah članicah in poročanju o teh pomanjkljivostih; v zvezi s tem poudarja načelo preglednosti, kot je zapisano v Pogodbah EU, ter pravico državljanov EU do sodnega varstva in dobrega upravljanja, kot je določeno v členih 41 in 47 Listine EU o temeljnih pravicah; znova opozarja, da bi morale biti te pravice in načela – poleg drugih – za države članice temeljnega pomena pri predlaganju osnutkov aktov o izvajanju prava EU;

    22.

    		 pozdravlja približno 30-odstotno zmanjšanje števila novih zadev v sistemu EU Pilot v letu 2015 glede na leto 2014 (s 1 208 na 881); vendar ugotavlja, da je povprečna stopnja rešenih primerov v letu 2015 ostala nespremenjena, saj je bila povsem enaka kot leta 2014 (75 %);

    23.

    		 pozdravlja dejstvo, da se je prvič po letu 2011 število novih pritožb zmanjšalo, in sicer za približno 9 % glede na leto 2014, tako je bilo skupno 3 450 novih pritožb; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je največje število novih pritožb na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključenosti; ugotavlja, da se je 72 % vseh pritožb, vloženih zoper države članice v letu 2015, nanašalo na področja zaposlovanja, socialnih zadev in vključenosti, notranjega trga, industrije, podjetništva ter malih in srednjih podjetij, pravičnosti in potrošnikov, obdavčenja in carinske unije ter okolja;

    24.

    		 obžaluje, da države članice v letu 2015 niso v vseh primerih izpolnile zaveze, da bodo skupaj z nacionalnimi ukrepi za prenos direktiv v svoj pravni red predložile obrazložitvene dokumente; meni, da bi morala Komisija državam članicam nuditi večjo podporo pri pripravi teh obrazložitvenih dokumentov in korelacijskih tabel; spodbuja Komisijo, naj v letnih poročilih o uporabi prava EU Parlamentu in Svetu še naprej poroča o obrazložitvenih dokumentih;

    25.

    		 meni, da bi morale biti finančne kazni v primeru neupoštevanja zakonodaje EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi bilo treba upoštevati ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti na istem področju in da je treba spoštovati zakonodajne pravice držav članic;

    26.

    		 poudarja, da morajo vse institucije EU spoštovati Pogodbi EU in Listino (14);

    27.

    		 ponovno poudarja, da morajo Komisija ali druge institucije na podlagi nalog, ki so jim dodeljene s Pogodbo o EMS (ali ustreznimi drugimi pogodbami), v skladu s členom 13(3) in (4) te pogodbe skrbeti za to, da so memorandumi o soglasju, sklenjeni v okviru navedenih pogodb, skladni s pravom EU; poudarja, da zato institucije EU ne bi smele podpisati memoranduma o soglasju, če dvomijo v njegovo skladnost s pravom EU (15);

    28.

    		 poudarja pomen prenosa azilnih standardov na ravni EU v domačo zakonodajo in njihovega praktičnega izvajanja (npr. na področju izvajanja direktive o pogojih za sprejem (Direktiva 2013/33/EU (16)) v državah članicah) (17); obžaluje pomanjkljivo izvajanje in izrabo mehanizma za premestitev, ki ga je predlagala Komisija za reševanje begunske krize v državah članicah; zato poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni izvajanju ukrepov, ki so bili sprejeti na področju azila in migracij, in zagotovi, da so skladni z načeli iz Listine, ter naj po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

    29.

    		 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti v zvezi z azilno in migracijsko politiko; pozdravlja odločno stališče Komisije do držav članic o uporabi prava EU na področju azila in migracij; opozarja, da se EU zaradi migracijskih tokov proti Evropi spopada s pravnimi, političnimi in humanitarnimi izzivi, kot jih še ni bilo; poziva države članice, naj pri sprejemanju in dodelitvi beguncev upoštevajo tudi mednarodne konvencije o človekovih pravicah; upa, da bo Komisija sistematično spremljala izvajanje evropske agende o migracijah v državah članicah; želi opomniti, da mora učinkovita migracijska politika EU temeljiti na ravnovesju med odgovornostjo in solidarnostjo med državami članicami;

    30.

    		 obžaluje dejstvo, da so v nekaterih državah članicah še vedno prisotne precejšnje pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje EU; ugotavlja, da je tako zlasti pri ravnanju z odpadki, infrastrukturi za čiščenje odpadnih voda in skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka; v zvezi s tem meni, da bi si morala Komisija prizadevati opredeliti vzroke za to stanje v državah članicah;

    31.

    		 spodbuja institucije EU, naj pri oblikovanju pravil v zvezi s sekundarno zakonodajo EU, odločanju o politikah ali podpisovanju sporazumov ali pogodb z institucijami zunaj EU ves čas upoštevajo svojo dolžnost, da spoštujejo primarno zakonodajo EU, poleg tega pa naj prevzamejo odgovornost za to, da državam članicam EU na vse možne načine pomagajo pri njihovih prizadevanjih za prenos zakonodaje EU na vseh področjih ter za spoštovanje vrednot in načel Unije, zlasti glede na nedavno dogajanje v državah članicah;

    32.

    		 obžaluje, da še ne prejema preglednih in pravočasnih informacij o izvajanju predpisov EU; opozarja, da se Komisija v revidiranem okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo zavezuje, da bo dala „Parlamentu na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki [za ugotavljanje kršitev] od uradnega opomina […], pa tudi podatke o vprašanjih, ki so povezana s postopkom o [za ugotavljanje kršitev], če Parlament to zahteva“, ter pričakuje, da se bo ta določba dobroverno uporabljala v praksi;

    33.

    		 poziva Komisijo, naj skladnost s pravom EU obravnava kot resnično prednostno politično nalogo, ki jo je treba izvajati v tesnem sodelovanju s Parlamentom, katerega dolžnost je zagotavljati odgovornost Komisije in si kot sozakonodajalec zagotavljati polno obveščenost, da lahko tako ves čas izboljšuje svoje zakonodajno delo; zato Komisijo poziva, naj se odzove na vsako resolucijo Evropskega parlamenta o spremljanju izvajanja prava EU;

    34.

    		 opozarja, da je Parlament v svojih resolucijah z dne 15. januarja 2013 (18) in 9. junija 2016 pozval k sprejetju uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije v skladu s členom 298 PDEU, ter poziva Komisijo, naj dodatno preuči predlog uredbe, priložen slednji resoluciji;

    35.

    		 poudarja, da je zaradi pomanjkanja skladnih in celovitih kodificiranih pravil dobrega upravljanja v vsej Uniji državljanom oteženo razumevanje njihovih upravnih pravic v skladu s pravom Unije, posledica pa je tudi slabše pravno varstvo; zato poudarja, da bi kodifikacija pravil dobrega upravljanja v obliki uredbe, ki bi določala različne vidike upravnega postopka, vključno z obvestili, zavezujočimi roki, pravico do izražanja svojega mnenja in pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis, pomenila okrepitev pravic državljanov in povečanje preglednosti; pojasnjuje, da bi ta pravila dopolnjevala obstoječe pravo Unije, ko bi se pojavile pravne vrzeli ali težave pri razlagi, in bi povečala dostopnost; ponovno poziva Komisijo, naj predstavi celovit zakonodajni predlog o zakonu Evropske unije o upravnem postopku, pri čemer naj upošteva vse ukrepe, ki jih je Parlament že sprejel na tem področju, pa tudi aktualno dogajanje v Uniji in njenih državah članicah;

    36.

    		 opozarja, da predhodne odločbe pomagajo razjasniti, kako naj se uporablja pravo Evropske unije; meni, da uporaba tega postopka omogoča enotno razlago in izvajanje evropske zakonodaje; zato spodbuja nacionalna sodišča, naj v primeru dvoma naslovijo vprašanja na Sodišče EU in s tem preprečijo postopke za ugotavljanje kršitev;

    37.

    		 meni, da je pravilna uporaba pravnega reda EU ključnega pomena za koristnost politik EU za posameznike in podjetja; zato poziva Komisijo, naj okrepi izvrševanje prava EU na podlagi strukturiranega in sistematičnega prenosa ter preverjanja skladnosti nacionalne zakonodaje, vse to pa naj poteka v celoti v skladu s Pogodbami EU in Listino EU o temeljnih pravicah; poudarja, da je zakonodaja EU produkt svobodnega in demokratičnega procesa; pozdravlja prakso Komisije, da pri spremljanju uporabe prava EU v državah članicah ustrezno upošteva načela o boljši pripravi zakonodaje;

    38.

    		 poudarja, da morajo institucije EU in države članice pri oblikovanju in uporabi prava delovati pregledno; poudarja, da mora biti zakonodaja EU jasna, razumljiva, dosledna in natančna, hkrati pa upoštevati sodno prakso Sodišča EU, ki vztraja pri tem, da morajo biti standardi EU predvidljivi in napovedljivi, kar je v interesu omogočanja izvajanja prava EU v državah članicah in njegove dostopnosti za državljane EU (19);

    39.

    		 meni, da bo vključitev nacionalnih parlamentov v dialog o pomembni vsebini zakonodajnih predlogov spodbudila učinkovito uporabo prava EU; poudarja, da lahko nacionalni parlamenti z natančnejšim spremljanjem svojih vlad, ko so te vključene v zakonodajne postopke, spodbudijo učinkovitejšo uporabo prava EU, kot je določeno v Pogodbah; zato poudarja, da morajo priti nacionalni parlamenti v evropskem zakonodajnem postopku že zgodaj do besede, ter poziva evropske institucije in države članice, naj začnejo razpravo o Protokolu 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter Protokolu 2 o subsidiarnosti in sorazmernosti, pri tem pa po potrebi pregledajo tako imenovani sistem zgodnjega opozarjanja in s tem zagotovijo boljšo uporabo postopka rumenega kartona;

    40.

    		 spodbuja k tesnejšemu sodelovanju in tesnejši povezanosti Evropskega parlamenta z nacionalnimi parlamenti; znova opozarja na nadzorno nalogo nacionalnih parlamentov pri delovanju njihovih vlad v postopku odločanja v Svetu Evropske unije ter poudarja potrebo po posvetovanju in rednih izmenjavah mnenj med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, še posebej na začetnih stopnjah zakonodajnega postopka;

    41.

    		 opozarja, da imajo nacionalni parlamenti osrednjo vlogo pri nadzoru pravilnega izvajanja prava EU v državah članicah, ter jih poziva, naj to vlogo proaktivno opravljajo; poudarja vlogo nacionalnih parlamentov pri izogibanju čezmernemu prenašanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, da se preprečijo pretirana regulacija in nepotrebna upravna bremena; pričakuje, da bodo države članice jasno navedle in dokumentirale nacionalne obveznosti, ki se v postopku izvajanja dodajajo zakonodaji EU; se boji, da se s pretiranimi nacionalnimi ukrepi, ki se dodajajo zakonodaji EU, po nepotrebnem povečuje evroskepticizem;

    42.

    		 ugotavlja, da bi lahko sistem izmenjave informacij in sodelovanja med odbori nacionalnih parlamentov, ki sodelujejo z EU, pripomogel k učinkoviti zakonodaji in bi ga bilo treba uporabiti kot pomoč pri učinkovitejši uporabi prava EU v državah članicah; spodbuja k uporabi platform mreže IPEX kot orodja za vzajemno izmenjavo informacij med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom; nacionalne parlamente spodbuja, naj aktivno sodelujejo na medparlamentarnih sejah odborov, ki jih organizira Evropski parlament;

    43.

    		 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

    (1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385.

    (2)  UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

    (3)  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

    (4)  UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

    (5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

    (6)  UL C 316, 22.9.2017, str. 246.

    (7)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

    (8)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0279.

    (9)  Zadeva C-427/07, Komisija proti Irski, odstavek 107.

    (10)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

    (11)  UL C 369, 17.12.2011, str. 15.

    (12)  Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih zavezale, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

    (13)  Glej med drugim: Sodba Sodišča EU z dne 20. septembra 2016 – Ledra Advertising Ltd (C-8/15 P), Andreas Eleftheriou (C-9/15 P), Eleni Eleftheriou (C-9/15 P), Lilio Papachristofi (C-9/15 P), Christos Theophilou (C-10/15 P), Eleni Theophilou (C-10/15 P) proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki (združene zadeve C-8/15 P do C-10/15 P, ECLI:EU:C:2016:701, odstavek 67 in naslednji.

    (14)  Sodba Sodišča EU z dne 20. septembra 2016, združene zadeve C-8/15 P do C-10/15 P, odstavek 67 in naslednji.

    (15)  Prav tam, odstavek 58 in naslednji; v zvezi s tem glej Sodbo Sodišča z dne 27. novembra 2012 v zadevi Pringle, C-370/12, odstavek 164.

    (16)  Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

    (17)  Glej med drugim: S. Carrera, S. Blockmans, D. Gros, E. Guild: „The EU’s Response to the Refugee Crisis – Taking Stock and Setting Policy Priorities“ (Odziv EU na begunsko krizo – Pregled stanja in določitev prednostnih nalog politik), Center za evropske politične študije (CEPS), esej št. 20, 16. december 2015 – https://www.ceps.eu/system/files/EU%20Response%20to%20the%202015%20Refugee%20Crisis_0.pdf.

    (18)  Resolucija z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku (UL C 440, 30.12.2015, str. 17).

    (19)  Sodba Sodišča z dne 10. septembra 2009, Plantanol GmbH & Co. KG proti Hauptzollamt Darmstadt, C-201/08, ECLI:EU:C:2009:539, odstavek 46.

    Top