—

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo decembra 2009, in zlasti členov 20, 21, 23 in 31,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami (1);

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (2),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (3), ki opredeljuje in obsoja nadlegovanje in spolno nadlegovanje,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov o indeksu enakosti spolov (Gender Equality Index Report);

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 (Strategic engagement for gender equality 2016–2019) (SWD(2015)0278),

—

ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) iz julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi nasilja nad ženskami iz leta 1993,

—

ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, in poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking + 5 (2000), Peking + 10 (2005), Peking + 15 (2010) in Peking + 20 (2015), ter ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega izbirnega protokola,

—

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (4) (direktiva o pravicah žrtev),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu (2007), ki so ga sklenili ETUC/CES, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,

—

ob upoštevanju poročila evropske mreže organov za enakost Equinet, objavljenega leta 2015, o nadaljnji diskriminaciji, nadlegovanju in neenakosti žensk ter delu organov za enakost, ki sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov (The persistence of discrimination, harassment and inequality for women. The work of equality bodies informing a new European Commission strategy for gender equality),

—

ob upoštevanju Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (5), zlasti členov 2 in 40, in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (6),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. septembra 2001 o nadlegovanju na delovnem mestu (7), z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami (8), z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami (9), z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu (10), z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami (11) in ocene evropske dodane vrednosti in z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu (12),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (13), z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013 (14) in z dne 24. oktobra 2017 o legitimni ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu (15),

—

ob upoštevanju člena 12a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije,

—

ob upoštevanju vodnika za poslance Evropskega parlamenta z naslovom Brez nadlegovanja na delovnem mestu, ki je bil izdan septembra 2017, in akcijskega načrta uprave Parlamenta na to ključno temo,

—

ob upoštevanju členov 123(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, kar potrjujeta pogodbi in Listina EU o temeljnih pravicah, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;

B.

ker je Evropska unija skupnost vrednot, ki temeljijo na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah ter so vključene med njena osrednja načela in cilje v prvih členih PEU in v merila za članstvo v Uniji;

C.

ker je spolno nadlegovanje v pravu EU opredeljeno tako: „kadar ima kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo kake osebe in zlasti ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje“ (16);

D.

ker je spolno nadlegovanje oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter je ena najbolj skrajnih, vendar trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola; ker je približno 90 % žrtev spolnega nadlegovanja žensk, približno 10 % pa moških; ker je bila po podatkih študije Agencije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami v EU ena od treh žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja v odrasli dobi; ker je bilo v EU spolno nadlegovanih tudi do 55 % žensk; ker je 32 % vseh žrtev v EU navedlo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka; ker je bilo spolno nadlegovanih 75 % žensk v kvalificiranih poklicih ali na najvišjih vodstvenih položajih; ker je bilo spolnemu nadlegovanju izpostavljenih 61 % žensk, zaposlenih v storitvenem sektorju; ker je 20 % mladih žensk (starih od 18 do 29 let) v EU-28 doživelo kibernetsko nadlegovanje; ker je vsaka deseta ženska doživela spolno nadlegovanje oziroma je bila žrtev zalezovanja z uporabo novih tehnologij;

E.

ker se primeri spolnega nadlegovanja in ustrahovanja bistveno premalo prijavljajo zaradi dokaj pogoste nizke družbene ozaveščenosti o tem vprašanju, nezadostnih kanalov za podporo žrtvam, pa tudi percepcije, da gre za občutljivo vprašanje za družbo, čeprav obstajajo formalni postopki za boj proti temu nadlegovanju na delovnem mestu in drugih področjih;

F.

ker sta spolno nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu vprašanje zdravja in varnosti ter bi ju bilo treba kot taka tudi obravnavati in preprečevati;

G.

ker je diskriminacija na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti prepovedna z zakonodajo EU;

H.

ker je spolno nasilje in nadlegovanje v nasprotju z načelom enakosti med spoloma ter načelom enakega obravnavanja moških in žensk, saj predstavlja diskriminacijo na podlagi spola in je zato prepovedano pri zaposlovanju, kar zajema tudi dostop do zaposlitve, poklicno izobraževanje in napredovanje;

I.

ker so trdovratnost stereotipov o spolu, seksizem, spolno nasilje in zloraba strukturni in zelo razširjeni problemi v Evropi in drugod po svetu ter pojavi, ki vključujejo žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek ali položaj v družbi ter na žrtvah puščajo duševne, spolne, čustvene in psihološke posledice; ker so neenaka razporeditev moči med moškimi in ženskami, spolni stereotipi in seksizem, vključno s seksističnim sovražnim govorom, v spletu in sicer temeljni vzroki vseh oblik nasilja nad ženskami, kar je privedlo do prevlade moških nad ženskami ter diskriminiranja žensk in preprečevanja njihovega polnega napredka;

J.

ker v pekinških izhodiščih za ukrepanje opredelitev nasilja nad ženskami zajema fizično, spolno in psihično nasilje v skupnosti, vključno s posilstvom, spolnimi zlorabami, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v izobraževalnih ustanovah in drugod, ni pa omejena nanje (17);

K.

ker direktiva o pravicah žrtev opredeljuje nasilje na podlagi spola kot obliko diskriminacije in kršitev temeljnih svoboščin žrtve in zajema nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t. i. kazniva dejanja, storjena iz časti; ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s takim nasiljem (18);

L.

ker morajo države članice na podlagi prava EU poskrbeti za ustanovitev organa za enakost, ki zagotavlja neodvisno pomoč žrtvam nadlegovanja in spolnega nadlegovanja, opravlja neodvisne raziskave, objavlja neodvisna poročila in podaja priporočila na področjih zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, dostopa do blaga in storitev in oskrbe z njimi tudi v primeru samozaposlenih;

M.

ker sta spolno nasilje in zloraba – največkrat moških nad ženskami – strukturen in zelo razširjen problem v Evropi in drugod po svetu ter pojav, ki vključuje žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek in položaj v družbi in ki je povezan z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi;

N.

ker so za enakost spolov odgovorni vsi posamezniki v družbi in ker si morajo za to dejavno prizadevati ženske in moški; ker se morajo oblasti obvezati, da bodo izvajale izobraževalne kampanje, namenjene moškim in mlajšim generacijam, da bi vključili moške in dečke kot partnerje, ter postopoma preprečevale in odpravile vse vrste nasilja zaradi spola in spodbujale ali krepile vlogo žensk;

O.

ker zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic ženske po Evropski uniji niso enako zaščitene pred nasiljem zaradi spola, spolnim nadlegovanjem in zlorabami; ker sodni sistemi ženskam ne zagotavljajo zadostne podpore; ker pri nasilju na podlagi spola žrtev pogosto pozna storilca in ker je v številnih primerih od njega odvisna, zaradi česar se ga še bolj boji prijaviti;

P.

ker so Istanbulsko konvencijo podpisale vse države članice, ratificiralo pa jo je le 15 držav; ker morajo konvencijo kljub pristopu EU k njej ratificirati tudi države članice na nacionalni ravni; ker je v členu 40 Istanbulske konvencije določeno, da „pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira“;

Q.

ker sta nasilje in nadlegovanje v političnem življenju nesorazmerno usmerjena v ženske; ker takšno nasilje pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z obveznostjo, da se ženskam zagotovi svobodno sodelovanje v političnem zastopanju;

R.

ker je spolno nadlegovanje opredeljeno v členu 12a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

S.

ker spolno nadlegovanje ali seksistično obnašanje nista neškodljiva in ker omalovaževanje spolnega nadlegovanja ali spolnega nasilja z uporabo podcenjujočega govora izraža seksističen odnos do žensk in oddaja sporočilo o nadzoru in moči v odnosu med moškimi in ženskami, kar vpliva na dostojanstvo, samostojnost in svobodo žensk;

T.

ker je Parlament zase ustanovil posebne strukture in notranja pravila v zvezi s spolnim nadlegovanjem, in sicer svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta, svetovalni odbor za obravnavo in preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu pa se ukvarja z drugimi uradnimi postopki, povezanimi z osebjem uprave Parlamenta in političnih skupin, in obravnava morebitne primere ter preprečuje spolno nadlegovanje in zlorabe;

U.

ker politiki kot izvoljeni predstavniki državljanov nosijo odločilno odgovornost, da ravnajo kot pozitivni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja v družbi in boju proti njemu;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.