Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IP0390

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o nadzoru porabe ter spremljanju stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade (2016/2242(INI))

    UL C 346, 27.9.2018, p. 105–116 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.9.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 346/105

    P8_TA(2017)0390

    Nadzor porabe ter spremljanje stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o nadzoru porabe ter spremljanju stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade (2016/2242(INI))

    (2018/C 346/15)

    Evropski parlament,

    —

    ob upoštevanju členov 145, 147, 165, 166 in 310(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

    —

    ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

    —

    ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

    —

    ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (1),

    —

    ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (2) ter Uredbe (EU) 2015/779 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 glede dodatnega začetnega predplačila, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih (3),

    —

    ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“, posebnega poročila št. 17/2015 z naslovom „Podpora Komisije za skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih: preusmerjanje sredstev ESS doseženo, vendar ni dovolj osredotočenosti na rezultate“ in posebnega poročila št. 5/2017 z naslovom „Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?“,

    —

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom „Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja“ (COM(2016)0646 in SWD(2016)0324),

    —

    ob upoštevanju bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope,

    —

    ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

    —

    ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0296/2017),

    A.

    ker je brezposelnost mladih bila in še vedno je velik problem v številnih državah članicah, saj je bilo v letu 2016 v EU brezposelnih približno 4 milijone mladih med 15. in 24. letom; ker so razmere v Uniji zelo različne;

    B.

    ker je boj proti brezposelnosti mladih politična prednostna naloga, ki si jo delijo Parlament, Komisija in države članice, prispeva pa tudi k uresničevanju cilja Unije glede rasti in ustvarjanja delovnih mest;

    C.

    ker visoka stopnja brezposelnosti mladih – 18,8 % v EU v letu 2016 – škodi družbi in prizadetim posameznikom, saj ima trajne negativne posledice za zaposljivost, stabilnost dohodkov in razvoj poklicne poti; ker je gospodarska kriza nesorazmerno prizadela mlade in je v nekaterih državah članicah brezposelna več kot četrtina mladih;

    D.

    ker so bile v boju proti visoki stopnji brezposelnosti mladih oblikovane številne aktivne politike zaposlovanja, ki pa so imele zelo različne rezultate;

    E.

    ker se tudi število in sestava mladih, ki delajo in se ne izobražujejo ali poklicno usposabljajo, med državami članicami zelo razlikujeta, to skupino pa je mogoče razvrstiti v nadaljnji dve kategoriji: namreč brezposelne mlade, ki so pripravljeni delati in aktivno iščejo zaposlitev, in neaktivne mlade, ki ne študirajo, se ne usposabljajo in niso proaktivni pri iskanju zaposlitve;

    F.

    ker v povprečju delež mladih v EU, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in imajo dostop do jamstva za mlade, znaša le 41,9 %;

    G.

    ker je Komisija od sprejetja evropske strategije zaposlovanja leta 1997 podprla številne ukrepe, ki naj bi izboljšali obete mladih za zaposlitev in izobraževanje (4), in ker je od začetka krize posebno pozornost posvetila jamstvu za mlade, ki ga je Svet sprejel aprila 2013, in pobudi za zaposlovanje mladih, ki se je začela izvajati proti koncu leta 2013;

    H.

    ker sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih že uveljavljena kot najučinkovitejši in najbolj prepoznaven ukrep na ravni Unije za boj proti brezposelnosti mladih;

    I.

    ker sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih občutno pripomogla k zmanjšanju stopnje brezposelnosti mladih v EU, saj sta povečala povpraševanje po mladih delavcih na trgu dela in v izobraževanju ter podprla ukrepe za odpiranje novih delovnih mest; ker delež brezposelnosti mladih v EU-28 ostaja nesprejemljivo visok in znaša 17,2 % (5);

    J.

    ker morajo države članice v okviru jamstva za mlade zagotoviti, da vsi mladi do 25. leta starosti (v nekaterih državah članicah do 30. leta) v štirih mesecih po tem, ko so postali brezposelni ali so končali redno šolanje, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo;

    K.

    ker zunanji dejavniki, na primer gospodarske razmere ali proizvodni modeli posameznih regij, vplivajo na uresničevanje ciljev jamstva za mlade;

    L.

    ker je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena pomoči mladim, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in ne delajo, dolgoročno brezposelnim mladim in mladim, ki niso registrirani kot iskalci zaposlitve in prebivajo na območjih, kjer je stopnja brezposelnosti mladih leta 2012 presegla 25 %;

    M.

    ker skupni odobreni proračun za pobudo za zaposlovanje mladih v programskem obdobju 2014–2020 znaša 6,4 milijarde EUR, in sicer bo 3,2 milijarde EUR zagotovljenih iz nove, posebne vrstice v proračunu EU, najmanj 3,2 milijarde EUR pa bo zbranih s prispevki držav v Evropski socialni sklad (ESS); ker bo ta znesek dopolnjen z dodatno 1 milijardo EUR v posebnem proračunu pobude za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 in eno milijardo EU iz ESS, namenjeno spodbujanju zaposlovanja mladih v najbolj prizadetih regijah; ker je treba v letu 2017 500 milijonov tega dodatnega zneska vključiti s predlogom spremembe proračuna št. 3/2017; ker bo končni proračun tega programa določen v prihodnjih letnih proračunskih postopkih;

    N.

    ker letne naložbe, potrebne za izvajanje jamstva za mlade v Evropi, po ocenah znašajo 50,4 milijarde EUR (6), kar je precej manj od letne gospodarske izgube zaradi odsotnosti mladih s trga dela v Evropi, ki bi utegnila doseči najmanj 153 milijard EUR (7);

    O.

    ker je bilo v letu 2015 z namenom hitrejšega izvajanja ukrepov pobude za zaposlovanje mladih odobreno povečanje za 1 milijardo EUR za vnaprejšnje financiranje pobude, kar je za upravičene države članice pomenilo povečanje z začetne stopnje od 1 % do 1,5 % na 30 %;

    P.

    ker je bil celotni znesek, prvotno dodeljen pobudi za zaposlovanje mladih, izplačan v letih 2014 in 2015, v proračun za leto 2016 pa niso bila vključena dodatna sredstva v ta namen; ker je prekinitev financiranja pobude za zaposlovanje mladih ogrozila uspeh tega programa;

    Q.

    ker sedanja raven financiranja, tako iz proračuna EU kot s sredstvi držav članic, ne zadostuje za kritje potreb;

    R.

    ker jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih krijeta različne ukrepe, pri čemer naj bi jamstvo spodbudilo strukturne reforme v izobraževanju in kot kratkoročni ukrep zmanjšalo brezposelnost mladih, pobuda pa je instrument financiranja; ker se jamstvo za mlade financira iz ESS, državnih proračunov in pobude za zaposlovanje mladih, s slednjo pa je mogoče neposredno financirati nova delovna mesta, vajeništvo, pripravništvo in nadaljnje izobraževanje za ciljno skupino v upravičenih regijah; ker se jamstvo za mlade izvaja v vseh 28 državah članicah, do podpore iz pobude za zaposlovanje mladih pa je upravičeno samo 20 držav članic; ker za ukrepe pobude za zaposlovanje mladih rok ni vnaprej določen, medtem ko jamstvo zahteva, da se ponudba da v štirih mesecih;

    S.

    ker je bilo sprejemanje jamstva za mlade z vidika množičnosti neenakomerno in se občutno razlikuje med državami;

    T.

    ker realizacija jamstva za mlade doslej ni prinesla enotnih rezultatov, nastajajo pa tudi razmere, v katerih je težko ugotoviti ali oceniti njegov prispevek;

    U.

    ker so med regijami v Evropi velike razlike; ker v nekaterih primerih območja z visoko brezposelnostjo ne bodo med upravičenimi regijami pri dodeljevanju sredstev EU na ravni NUTS;

    V.

    ker je izvajanje storitev vključevanja iz jamstva pogosto nepopolno, preozko z vidika upravičenih udeležencev, odvisno od obstoječih zmogljivosti in učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje ter poteka s hitrostjo postopkov na evropski ravni; ker bi si morale države članice še naprej prizadevati za okrepitev in reformo javnih zavodov za zaposlovanje;

    W.

    ker je vredno poudariti vlogo, ki bi jo lahko imela pobuda za zaposlovanje mladih zlasti v državah članicah, ki jih je gospodarska, finančna in socialna kriza, ki je izbruhnila leta 2007, še posebej prizadela; ker bi bilo treba poudariti, da je treba ta program utrditi in oblikovati nove dopolnilne ukrepe, tako na ravni EU kot na državni ravni, ki bodo namenjeni spodbujanju vključevanja in kohezije, hkrati pa prispevali k enakopravnosti spolov in zagotovili sodelovanje v programih usposabljanja, uvedenih za soočanje z novimi tehnološkimi delovnimi izzivi;

    X.

    ker je jamstvo za mlade kot naložba v mlade, primer oblikovanja proračuna, ki temelji na rezultatih;

    Y.

    ker bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope priznava, da na področju brezposelnosti mladih obstaja neskladje med pričakovanji EU in njeno sposobnostjo, da jih izpolni (8);

    Z.

    ker bi morala EU ukrepe socialne politike bolje tržiti in oglaševati pri ciljni skupini, da bi tako zagotovila večjo prepoznavnost svojih ukrepov med prebivalstvom EU;

    AA.

    ker je bila revizija Evropskega računskega sodišča opravljena prezgodaj, saj je preverjala obdobje, ki je prišlo prekmalu po začetku izvajanja nacionalnih jamstvenih shem, in je bila omejena le na nekaj držav članic; ker bi bilo v ta namen bolj koristno izvesti začetno oceno izvajanja, šele nato pa revizijo;

    Splošne opombe

    1.

    		 ugotavlja, da se je v štirih letih izvajanja garancije, v obdobju od 2013 do 2017, brezposelnost mladih v EU zmanjšala za več kot 7 odstotnih točk, s 23,8 % aprila 2013 na 16,6 % aprila 2017, kar pomeni, da je skoraj 2 milijona mladih našlo zaposlitev; je seznanjen, da je od začetka izvajanja sistemov jamstva za mlade v enem od programov sodelovalo več kot 14 milijonov mladih; obžaluje, da je to zmanjšanje mogoče pripisati temu, da so morali številni mladi poiskati delo zunaj EU, kar bomo boleče občutili v prihodnjih desetletjih; obžaluje pa, da je bilo sredi leta 2016 v EU še vedno brezposelnih 4,2 milijona mladih (18,8 % zadevne populacije); poziva države članice, da za reševanje tega dolgotrajnega problema uporabijo razpoložljivo podporo EU; poziva EU in države članice, naj izvajajo strategije, ki izpolnjujejo zahteve in potrebe trga dela vsake posamezne države članice, da bi ustvarile kakovostne priložnosti za usposabljanje in trajne zaposlitve;

    2.

    		 poudarja, da ima jamstvo za mlade pomembno vlogo kot podpora pri ukrepih za brezposelne mlade, namenjenih pridobivanju veščin, izkušenj in znanja, potrebnih za dolgoročno zaposlitev in ustanovitev podjetja, prav tako pa je priložnost za uskladitev strokovne usposobljenosti in potreb na trgu dela;

    3.

    		 opozarja na pomen izobraževanja in poklicnega usmerjanja pri pripravah mladih in njihovem seznanjanju z delovno etiko in veščinami, ki jih bodo potrebovali na trgu dela; hkrati poudarja tudi, da naj bi izobraževanje ne le zagotavljalo znanja in spretnosti ter kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevalo k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani; zato poudarja, da je v celotnem izobraževalnem sistemu, vključno s formalnimi in neformalnimi izobraževalnimi metodami, potrebna državljanska vzgoja;

    4.

    		 ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti mladih večja med mlajšimi in manj izobraženimi in da je kriza ta trend še zaostrila, prizadela pa je tudi nekvalificirane mlade nad 25. letom, skupino, ki ji grozi huda ekonomska ranljivost, če ne bomo vlagali v njeno usposabljanje;

    5.

    		 ugotavlja, da je dostop najbolj ranljivih brezposelnih mladih do javnih storitev zaposlovanja kljub napredku še vedno nezadosten in da se ti mladi poleg tistih z višjo ali visoko izobrazbo najmanj pogosto prijavijo kot iskalci zaposlitve;

    6.

    		 je močno zaskrbljen, ker so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, izključeni iz izobraževanja in trga dela, v mnogih primerih ne po svoji krivdi; se zaveda, da je to populacijo prek obstoječih operativnih programov za izvajanje finančnih shem za brezposelne mlade, ki v mnogih primerih ne ponujajo ustreznega trajnega plačila ali ustreznih delovnih pogojev, najtežje doseči; meni, da bi se bilo treba v obdobju 2017–2020 še posebej osredotočiti na to skupino, da bo mogoče uresničiti glavne cilje jamstva za mlade;

    7.

    		 poudarja, da je treba z ukrepi, ki jih podpira jamstvo za mlade, obravnavati tudi strukturne izzive, s katerimi se soočajo mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da bodo lahko ti ukrepi imeli dolgoročen učinek; je zaskrbljen, da sistemi jamstva za mlade še niso dosegli vseh mladih, ki so se prenehali izobraževati ali so postali brezposelni; spodbuja države članice, naj v nacionalne proračune vnesejo ciljne finančne obveznosti za obravnavo teh strukturnih izzivov; spodbuja regije, ki niso upravičene do sofinanciranja EU, naj sodelujejo v teh jamstvih za mlade;

    8.

    		 poudarja, da vključevanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zahteva tako učinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov kot njihovo povečanje, pa tudi večjo udeležbo in dejavnost držav članic;

    9.

    		 poziva k povečanju raznolikosti kanalov financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi bilo mogoče bolje nagovoriti vse mlade; opominja tudi, da so lokalni in regionalni organi že zelo dejavni in bi jih bilo treba s povezovanjem različnih političnih linij podpreti pri izvajanju ukrepov za mlade;

    10.

    		 poudarja, da je jamstvo za mlade pozitivno prispevalo k zmanjševanju stopnje brezposelnosti mladih od leta 2012, vendar ta ostaja nesprejemljivo visoka; zato pozdravlja dogovor sozakonodajalcev, da se pobuda za zaposlovanje mladih podaljša do leta 2020; ugotavlja pa, da utegne biti brezposelnost mladih trdovraten problem, zato bi jo bilo treba upoštevati v naslednjem večletnem finančnem okviru, da se zagotovi kontinuiteta in stroškovna učinkovitost;

    11.

    		 poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ni namenjena samo ustvarjanju delovnih mest za mlade, temveč tudi kot pomoč državam članicam pri vzpostavljanju ustreznih sistemov za opredeljevanje potreb mladih ter nudenje ustrezne podpore; zato bi bilo treba učinkovitost jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih v prihodnje oceniti na podlagi dosežkov pri uvajanju ali izboljševanju sistemov za podporo mladim v državah članicah;

    12.

    		 spominja, da jamstvo za mlade dobiva finančno podporo EU prek Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih, ki dopolnjuje nacionalne prispevke; podpira pripravo programov v sklopu skupnega strateškega okvira Unije prek vzajemnega učenja, dejavnosti mreženja in tehnične pomoči;

    13.

    		 pozdravlja dejstvo, da so bila sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih na voljo že na začetku programskega obdobja, v letih 2014 in 2015, in povečanje prvotnega vnaprejšnjega financiranja, s čimer naj bi zagotovili hitro uporabo sredstev;

    14.

    		 je zadovoljen, ker so ukrepi pobude za zaposlovanje mladih pomagali več kot 1,4 milijona mladim in spodbudili države članice, da so skupaj prispevale več kot 4 milijarde EUR;

    15.

    		 opominja, da je uspeh pobude za zaposlovanje mladih povezan z dobrim gospodarskim upravljanjem v državah članicah, saj brez naklonjenega gospodarskega ozračja, spodbud za mala in srednja podjetja ter izobraževalnega in znanstvenega sistema, prilagojenega zahtevam gospodarstva, ni mogoče ustvarjati delovnih mest oziroma poiskati dolgoročne rešitve za težavo visoke brezposelnosti;

    16.

    		 je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča o vplivu jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih na zaposlenost mladih ter ugotavlja, da jamstvo za mlade tri leta po sprejetju priporočila Sveta še ni izpolnilo pričakovanj; je seznanjen s pripombo Računskega sodišča, da zgolj s sredstvi iz proračuna EU ni mogoče doseči vseh mladih iz skupine NEET; ugotavlja, da sedanji položaj ne odraža pričakovanj ob uvedbi jamstva za mlade, tj. zagotoviti, da bodo vsi mladi iz skupine NEET v štirih mesecih prejeli kakovostno ponudbo za usposabljanje ali zaposlitev;

    17.

    		 opominja na izzive in priložnosti pri vključevanju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela; priporoča, da si Komisija, države članice in nacionalni javni zavodi za zaposlovanje še bolj prizadevajo, da bi več nedejavnih mladih vključili v programe jamstva za mlade in jih ohranili na trgu dela tudi po izteku ustreznih podpornih ukrepov;

    18.

    		 je seznanjen, da je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena mladim do 25. leta starosti, ki navadno ne prejemajo podpore za iskanje zaposlitve ali izobraževanje; obžaluje, da sprejetje pobude za zaposlovanje mladih vpliva na sprejemanje obveznosti iz ESS za druge programe, in poudarja, da bi bilo treba za dodeljene zneske iz posebnega proračuna pobude zagotoviti vsaj enako visoke zneske iz ESS;

    19.

    		 poziva države članice, naj zagotovijo, da razpoložljiva sredstva pobude za zaposlovanje mladih/Evropskega socialnega sklada ne bodo nadomestila javnih odhodkov držav članic v skladu s členom 95 in uvodno izjavo 87 uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013) in v skladu z načelom dodatnosti; poudarja, da programi, kot je jamstvo za mlade, ne smejo nadomestiti prizadevanj držav članic v boju proti brezposelnosti mladih in za trajnostno vključevanje v trg dela;

    20.

    		 poudarja pomen krepitve sodelovanja med vsemi ustreznimi deležniki, tudi na regionalni in lokalni ravni, kot so javni in – kjer je to primerno – zasebni zavodi za zaposlovanje, izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje, delodajalci, mladinske organizacije in nevladne organizacije, ki delujejo z mladimi, da bi dosegli celotno populacijo NEET; spodbuja močnejše vključevanje deležnikov skozi partnerski pristop k oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju jamstva za mlade; poziva, naj se okrepi sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetniki, da bi se odpravilo neskladje z vidika spretnosti; ponovno opozarja na zamisel, da je partnerski pristop namenjen boljšemu doseganju ciljne populacije in zagotavljanju kakovostnih ponudb;

    21.

    		 spominja, da bi morali po izračunih Mednarodne organizacije za zagotovitev učinkovitosti jamstva za mlade v EU 28 zanj nameniti približno 45 milijard EUR letno; meni, da bi morali to financiranje razumeti kot naložbo, saj bo, če bo uspešno, močno zmanjšalo stroške brezposelnosti mladih;

    22.

    		 poziva Komisijo, naj zagotovi razčlenitev nacionalnih prispevkov za pobudo za zaposlovanje mladih, ki jim morajo države članice nameniti za učinkovito izvajanje jamstva za mlade, pri čemer naj upošteva oceno Mednarodne organizacije dela;

    23.

    		 je seznanjen z zamudami pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih zaradi prepoznega imenovanja upravljavskih organov in meni, da je za to kriva pomanjkljiva pravna podlaga te pobude, ki je ovirala začetna prizadevanja za hitro izvajanje s pospešenim financiranjem;

    24.

    		 verjame, da je treba spodbujati raznolikost in dostopnost financiranja ter se osredotočiti na učinkovito porabo, ob tem pa izvajati nadaljnje reforme politike in storitev;

    25.

    		 poudarja, da je treba ukrepe prilagajati lokalnim okoliščinam in potrebam, da bi se povečal njihov učinek, denimo s tesnejšim sodelovanjem z lokalnimi predstavniki delodajalcev, lokalnimi ponudniki usposabljanja in lokalnimi oblastmi; poziva k povečanju raznolikosti kanalov financiranja ter vključitvi lokalne, regionalne in nacionalne ravni, da bi bilo mogoče bolje nagovoriti vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

    26.

    		 opozarja, da bi bilo treba v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira pobudo za zaposlovanje mladih financirati z novimi sredstvi in ne s prerazporejanjem obstoječih proračunskih sredstev; pričakuje ambiciozne politične zaveze glede naslednjega večletnega finančnega okvira;

    27.

    		 meni, da se bo jamstvo za mlade pravilno izvajalo samo, če bodo javni zavodi za zaposlovanje na lokalni ravni delovali učinkovito;

    28.

    		 odločno poziva, da se v javnih zavodih za zaposlovanje držav članic razvijejo posebno strokovno znanje in izkušnje, da bodo lahko pomagali ljudem, ki v štirih mesecih po izgubi službe ali zaključku rednega šolanja ne morejo najti službe; spodbuja večje vključevanje podjetij in panožnih združenj v izvajanje programa;

    29.

    		 Obžaluje dejstvo, da v EU večina mladih, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo, še ne more sodelovati v programih jamstva za mlade, med drugim zato, ker niso prijavljeni na javnih zavodih za zaposlovanje; poziva Svet, naj razmisli o nadaljnji izmenjavi znanja v obstoječi mreži javnih zavodov za zaposlovanje, da bi razvili strategije na osnovi najboljše prakse, kako te mlade doseči in jim pomagati;

    30.

    		 pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2017 ter poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvedejo njegova priporočila, da bi povečale pokritost in učinkovitost programov jamstva za mlade;

    31.

    		 poudarja, da bi bilo treba podpreti ustanovitev enotnih kontaktnih točk, s katerimi bi zagotovili, da bodo vse storitve in usmerjanje za mlade na voljo na enem samem mestu, in tako spodbudili pozitiven vpliv jamstva za mlade;

    32.

    		 ugotavlja, da bi zaradi pomanjkanja prepoznavnosti programa utegnilo prihajati do težav pri doseganju vseh mladih; priporoča, naj se poveča možnost financiranja lokalnih kampanj, ki se organizirajo v sodelovanju z vsemi lokalnimi partnerji, tudi organizacijami mladih, in podpre razvoj platform za mlade, ki se bodo lahko vpisali v sistem; priporoča, naj bodo informacije, povezane z jamstvom za mlade, dostopne in razumljive vsakomur;

    33.

    		 državam članicam priporoča, naj pripravijo zelo kakovostne ponudbe; poudarja, na primer, da bi morali predlogi ustrezati profilu udeležencev in zadoščati ponudbi zaposlitve, kar bi omogočilo trajno in po možnosti dolgoročno vključevanje na trg dela;

    34.

    		 z obžalovanjem ugotavlja, da večina držav članic še ni opredelila „kakovostne ponudbe“; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru Odbora Evropske unije za zaposlovanje (EMCO) uporabijo obstoječa omrežja za delo na področju razvoja skupno dogovorjenih značilnosti tega koncepta, pri tem pa upoštevajo evropski okvir za kakovost pripravništev, skupno izjavo evropskih socialnih partnerjih o skupni viziji pripravništev in sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z negotovo zaposlitvijo; poleg tega poziva države članice in Komisijo, naj zagotovi, da te značilnosti temeljijo na ponudbi, ki bo ustrezala stopnji usposobljenosti, profilu ter potrebam na trgu dela in zagotovila možnosti za delo, ki bodo omogočile preživetje, socialno varstvo in obete za razvoj, ter vodile k trajnostni vključitvi na trg dela ob upoštevanju kvalifikacij in povpraševanja; pozdravlja zlasti priporočilo Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 5/2017, da je treba več pozornosti posvetiti izboljšanju kakovosti ponudb;

    35.

    		 poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EMCO predlaga standarde za merila kakovosti za bodoče ponudbe v okviru jamstva za mlade; poudarja, da je treba opredeliti kakovosten okvir s standardi kakovosti za tovrstne ponudbe;

    36.

    		 ugotavlja, da je potrebnih občutno več človeških, tehničnih in finančnih virov, da bo mogoče vsem mladim do 24. leta ponuditi kakovostno in trajno zaposlitev; pozdravlja dejstvo, da je več držav članic najvišjo starost mladih, upravičenih do podpore iz jamstva za mlade, povišalo na 30 let;

    37.

    		 meni, da bi bilo treba zagotoviti, da bodo mladi, ki sodelujejo pri jamstvu za mlade, še naprej prispevali k veljavnim sistemom socialnega varstva in varstva delavcev v svoji državi članici ter imeli dostop do njih, s čimer bi povečali skupno odgovornost vseh sodelujočih, zlasti mladih in delodajalcev;

    38.

    		 poudarja, da bodo ukrepi jamstva za mlade verjetno bolj uspešni in stroškovno učinkoviti, kadar bodo mladim pomagali vstopiti na trg dela na tak način, da bodo našli priložnosti za trajno zaposlitev in povečevanje plače;

    39.

    		 poudarja, da so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, heterogena in raznolika skupina in da so programi bolj uspešni in stroškovno učinkoviti, kadar so osredotočeni na obravnavo opredeljenih izzivov; v zvezi s tem poudarja, da je treba oblikovati celovite strategije z jasnimi cilji, s katerimi bi dosegli vse kategorije mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da je treba zagotoviti prilagojene rešitve, in sicer ob upoštevanju lokalnih in regionalnih okoliščin, denimo s tesnejšim sodelovanjem z lokalnimi predstavniki delodajalcev, lokalnimi ponudniki usposabljanja in lokalnimi oblastmi; poziva države članice, naj za vsakega kandidata oblikujejo prilagojeno pot, nacionalnim javnim zavodom za zaposlovanje pa zagotovijo prožnost, ki jo potrebujejo za prilagajanje modelov profiliranja;

    40.

    		 poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne strategije vzpostavljanja stikov in okrepijo prizadevanja za prepoznavanje skupine NEET, zlasti njenih neaktivnih pripadnikov, ki niso zajeti v obstoječih sistemih, da bi jih registrirale in spremljale položaj mladih, ki zapustijo sheme jamstva za mlade, v določenih intervalih (po šestih, 12 in 18 mesecih), da bi spodbujale trajno vključevanje na trg dela; poudarja, da so potrebne prilagojene rešitve za raznoliko skupino mladih in da je treba populacijo neregistriranih postaviti za osrednjo ciljno skupino; poziva države članice, naj zagotovijo, da razpoložljiva sredstva Evropskega socialnega sklada ne bodo nadomestila javne porabe, in ugotavlja, da je zadostna gospodarska rast pogoj za učinkovito vključevanje mladih iz skupine NEET na trg dela;

    41.

    		 poziva države članice in Komisijo, naj ocenijo pomanjkljivosti in izvedejo tržne analize pred uvedbo sistemov, predvidenih v okviru jamstva za mlade, s čimer bi se izognili nepotrebnim tečajem usposabljanja oziroma začasnemu izkoriščanju pripravnikov brez prihodnjih obetov za zaposlitev;

    42.

    		 poziva Komisijo in Svet, naj razmislita o proaktivnih začasnih pobudah, na primer poklicnem svetovanju in usmerjanju ter informacijah o trgu dela, pa tudi o podpornih storitvah v šolah in poklicnem usmerjanju na univerzah, da bi mladim olajšali prehod v delovno razmerje z veščinami za ta prehod in upravljanje poklicne poti;

    43.

    		 ugotavlja, da bi zaradi pomanjkanja prepoznavnosti programa utegnilo prihajati do težav pri doseganju vseh mladih; priporoča, naj se z ukrepi izboljšajo možnosti financiranja lokalnih kampanj, ki se organizirajo v sodelovanju z vsemi ustreznimi lokalnimi partnerji, tudi organizacijami mladih, in podpre oblikovanje platform, na katerih bodo lahko mladi pristopili k programu; priporoča, naj bodo informacije, povezane z jamstvom za mlade, dostopne in razumljive vsakomur;

    44.

    		 je seznanjen, da ponudba znanja in veščin ne ustreza povpraševanju na trgu dela in da tega problema doslej še ni bilo mogoče rešiti; poziva Komisijo, naj v Odboru Evropske unije za zaposlovanje (EMCO) spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in ustreznimi deležniki v teh državah, da bo to vprašanje rešeno;

    45.

    		 meni, da bi bilo mogoče težave, povezane z neskladnostjo veščin, rešiti z boljšim prepoznavanjem kompetenc posameznikov in z odpravljanjem pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih usposabljanja; poudarja, da bi večja mobilnost mladih lahko izboljšala njihova znanja in spretnosti ter skupaj s priznavanjem kvalifikacij pomagala pri spopadanju z obstoječim geografskim neskladjem v znanjih in spretnosti; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem v večji meri uporabljajo EURES.

    46.

    		 poudarja, da lahko veščine s področja informacijske in komunikacijske tehnologije ustvarijo velik potencial za odpiranje trajnostnih delovnih mest, zato poziva države članice, naj v načrte za izvajanje jamstva za mlade vključijo učinkovite ukrepe za izpopolnjevanje veščin s področja informacijske in komunikacijske tehnologije in digitalnih veščin;

    47.

    		 ugotavlja, da je potreben bolj raznolik in prilagojen pristop k zagotavljanju storitev različnim skupinam znotraj populacije mladih, da bi preprečili izbiranje zgolj najboljših in diskriminatorno selekcijo; poziva k odločnejšemu in manj omejenemu vzpostavljanju stikov z mladimi, ki se soočajo z raznolikimi ovirami in ki so najbolj oddaljeni od trga dela; glede tega poudarja pomen uspešnega usklajevanja jamstva za mlade z drugimi politikami, kot so politike boja proti diskriminaciji, in širjenja nabora posredovanj, ki se predlagajo v ponudbi jamstva za mlade;

    48.

    		 meni, da bi bilo treba brezposelnost mladih obravnavati kot prednostno vprašanje od začetka prihodnjih operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

    Izvajanje in spremljanje

    49.

    		 ugotavlja, da se izvajanje jamstva za mlade spremlja v sklopu evropskega semestra, pregledov EMCO ter posebnega okvira kazalnikov, ki ga je oblikoval EMCO v sodelovanju s Komisijo; poziva Svet, naj države članice podpre pri izboljšavah sporočanja podatkov;

    50.

    		 ugotavlja, da pomanjkljive informacije o morebitnih stroških izvajanja programov v državah članicah lahko privedejo do nezadostnega financiranja za izvajanje teh programov in za doseganje njihovih ciljev; poziva države članice, naj pripravijo pregled stroškov izvajanja jamstva za mlade, kakor je v posebnem poročilu št. 5/2017 priporočilo Evropsko računsko sodišče;

    51.

    		 poudarja, da pomemben del uspešnega izvajanja sistemov jamstva za mlade predstavljata dodeljevanje potrebnih sredstev in ocenjevanje skupnega financiranja, pri čemer je treba upoštevati, da lahko ocenjevanje skupnega financiranja ovirajo težave pri razlikovanju med različnimi vrstami ukrepov, namenjenih mladim, na nacionalni ravni;

    52.

    		 poziva Komisijo, naj posreduje natančnejše informacije o stroškovni učinkovitosti jamstva za mlade ter spremljanju izvajanja programa v državah članicah in vsako leto pripravi izčrpno poročilo v zvezi s tem;

    53.

    		 poudarja, da so potrebni učinkoviti mehanizmi za obravnavo in odpravljanje težav, do katerih prihaja pri izvajanju sistemov jamstva za mlade; poudarja, da bi morale države članice sprejeti odločne, a tudi realistične in uresničljive politične in finančne zaveze, da bodo celovito izvajale jamstvo za mlade, vključno z zagotovitvijo mehanizmov za zgodnje posredovanje, kakovostnih delovnih mest, ponudb dodatnega izobraževanja in usposabljanja ter jasnih meril upravičenosti in z vzpostavljanjem partnerstev z ustreznimi deležniki; poudarja, da bi bilo treba to doseči z zagotavljanjem učinkovitega ozaveščanja, krepitvijo upravnih zmogljivosti, kjer je to potrebno, upoštevanjem lokalnih razmer, spodbujanjem krepitve strokovnega znanja ter vzpostavitvijo ustreznih struktur za spremljanje in ocenjevanje med izvajanjem teh ukrepov in po njem;

    54.

    		 poziva, naj se izvaja učinkovit večstranski nadzor nad skladnostjo s priporočili Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade v okviru evropskega semestra in po potrebi obravnavajo priporočila za posamezne države;

    55.

    		 ponavlja, da namerava podrobno spremljati vse dejavnosti držav članic, da bi jamstvo za mlade postalo resničnost, ter poziva organizacije mladih, naj Parlament obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic; poziva države članice in Komisijo, naj v oblikovanje politik vključijo deležnike, ki zastopajo mlade; opozarja, da je za uspeh jamstva za mlade ključnega pomena vključevanje mladinskih organizacij v komuniciranje, ocenjevanje in izvajanje;

    56.

    		 ugotavlja, da je pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah prihajalo do zamud, v glavnem zaradi postopkovnih in strukturnih razlogov; izraža zaskrbljenost zaradi stopnje črpanja vnaprejšnjega financiranja za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah; vztraja, naj pristojni organi držav članic nujno ukrepajo, da bi v celoti in pravočasno izkoristili razpoložljiva sredstva za boj proti brezposelnosti mladih; meni, da morajo države članice sprejeti dodatne finančne obveznosti v svojih nacionalnih proračunih, da bi obravnavali te strukturne izzive;

    57.

    		 pozdravlja sodelovanje Komisije z državami članicami pri opredeljevanju in širjenju dobre prakse spremljanja in poročanja na podlagi obstoječih sistemov v državah članicah; Komisijo opominja, da je primerljivost podatkov za te namene bistvenega pomena;

    58.

    		 priporoča Komisiji, naj še naprej opredeli in širi primere dobre prakse na področju spremljanja in poročanja, da bi bilo mogoče sporočati rezultate držav članic dosledno in zanesljivo ter jih usklajeno oceniti, tudi s stališča kakovosti; priporoča zlasti, da je treba zagotoviti redne kakovostne podatke, ki bi državam članicam omogočili, da uresničijo konkretnejše in učinkovitejše mladinske politike, tudi s spremljanjem udeležencev, ki sistem jamstva za mlade zapustijo, da se maksimalno zmanjšajo opustitve in neproduktivno zapuščanje;

    59.

    		 poziva Komisijo, naj izboljša način izvajanja programov jamstva za mlade v državah članicah ter vzpostavi pregleden in celovit sistem spremljanja, ki bo temeljil na odprtih podatkih ter zajemal stroškovno učinkovitost, strukturne reforme in ukrepe za posameznike;

    60.

    		 predlaga, da se v državah članicah opravijo vnaprejšnje analize, pri katerih se bodo opredelili konkretni cilji in roki za pričakovane rezultate programov jamstva za mlade in predlaga, da se prepreči dvojno financiranje;

    61.

    		 spodbuja izmenjavo najboljše prakse prek EMCO in programa vzajemnega učenja evropske strategije zaposlovanja; v zvezi s tem opaža pomen vzajemnega učenja, usmerjenega v aktiviranje najbolj ranljivih skupin;

    62.

    		 je zaskrbljen, da so podatki o upravičencih, realizaciji in rezultatih pobude za zaposlovanje mladih pomanjkljivi in pogosto nedosledni; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo sistemov spremljanja za preostala finančna sredstva pobude, ki ne bodo povzročali tolikšnega upravnega bremena in bodo bolj posodobljeni;

    63.

    		 poziva k osredotočenju na rezultate pobude za zaposlovanje mladih, tako da se opredelijo kazalniki za reforme, izvedene v državah članicah, znanje in veščine, pridobljeni v programu, in število ponujenih pogodb o stalni zaposlitvi; poleg tega predlaga, da se izkušnje mentorjev v izbranem poklicu uskladijo z znanji, ki jih potrebujejo prijavljeni;

    64.

    		 poziva države članice, naj izboljšajo učinkovitost sistemov za spremljanje in poročanje, da bi povečale možnost količinske opredelitve ciljev jamstva za mlade in spodbudile razvoj politik za aktiviranje mladih, ki bi v večji meri temeljile na dokazih, in da bi zlasti izboljšale zmogljivosti za spremljanje udeležencev, ki izstopijo iz jamstva za mlade, da bi se v največji možni meri zmanjšalo število neznanih rezultatov in da bi bili na voljo podatki o trenutnem položaju vseh udeležencev; poziva Komisijo, naj revidira svoje smernice glede zbiranja podatkov, države članice pa, naj revidirajo svoje izhodiščne vrednosti in cilje, da bi zmanjšale tveganje precenjevanja rezultatov;

    65.

    		 priznava, da je v nekaterih državah članicah jamstvo za mlade postalo spodbuda za spremembe politik in boljše usklajevanje na področjih zaposlovanja in izobraževanja; poudarja pomen: določitve realističnih in merljivih ciljev pri spodbujanju politik in okvirov, kot je jamstvo za mlade, prepoznavanja glavnih izzivov in primernih ukrepov za njihovo premagovanje ter ocenjevanje teh izzivov ob ustreznem upoštevanju izboljšanja zaposljivosti; ugotavlja, da je bilo v določenih razmerah težko natančno opredeliti in oceniti dosedanji prispevek jamstva za mlade ter da bi morali kakovostni statistični podatki pomagati državam članicam oblikovati bolj realistične in učinkovitejše politike za mlade, ne da bi pri tem spodbudile lažna pričakovanja;

    66.

    		 je seznanjen s precejšnjim trudom številnih držav članic pri izvajanju jamstva za mlade; ugotavlja pa, da večina reform še ni povsem dokončana, zlasti pri sklepanju partnerstev s socialnimi partnerji in mladimi pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepov v okviru jamstva mladih ter podpori tistih, ki se soočajo z več ovirami; sklepa, da bodo za dosego ciljev jamstva za mlade dolgoročno potrebna velika prizadevanja in finančni viri;

    67.

    		 meni, da morebitno pogosto zatekanje k jamstvu za mlade ne sme biti v nasprotju z aktiviranjem trga dela in ciljem prehoda v stalno zaposlitev; poziva Svet, naj izkoristi revizijo večletnega finančnega okvira za dodelitev ustreznih sredstev za jamstvo za mlade; poziva države članice, naj zagotovijo, da mladi, vključno s tistimi, ki so stari največ 30 let, prejmejo kakovostne ponudbe, ki bodo prilagojene njihovemu profilu in ravni kvalifikacij, pa tudi povpraševanju na trgu dela, da bi se vzpostavilo trajnostno zaposlovanje in preprečilo ponovno vključevanje v jamstvo za mlade;

    68.

    		 meni, da je treba oceniti vse vidike, vključno z razmerjem stroškov in koristi, da bo mogoče ovrednotiti učinkovitost tega programa; je seznanjen s predhodnimi ocenami Mednarodne organizacije dela in Eurofounda ter poziva Komisijo, naj te napovedi potrdi ali popravi;

    69.

    		 poziva, naj se v vseh sodelujočih državah članicah oceni učinkovitost jamstva za mlade, s čimer bi preprečili, da posamezna podjetja z uporabo navideznih programov usposabljanja izkoriščajo mlade kot državno subvencionirano delovno silo; v zvezi s tem predlaga, naj se spremljajo zaposlitveni obeti mladih, ki so sodelovali v programu, in vzpostavijo mehanizmi, ki od sodelujočih delodajalcev, bodisi javnih ali zasebnih, zahtevajo, da kot pogoj za nadaljnjo udeležbo v programu pretvorijo določen delež pripravništev v pogodbe o zaposlitvi;

    70.

    		 ugotavlja, da bo Komisija konec leta 2017 zaključila oceno pobude za zaposlovanje mladih in pričakuje, da bodo potrebne prilagoditve neovirano vključene, da bi zagotovili uspešno izvajanje; poudarja, da morajo ustrezni deležniki, vključno z mladinskimi organizacijami, stalno ocenjevati uspešnost pobude za zaposlovanje mladih;

    71.

    		 poudarja, da je treba uvesti sistem kazalnikov in ukrepov za ocenjevanje in spremljanje učinkovitosti tako javnih zavodov za zaposlovanje kot jamstva za mlade, ki je še vedno zelo pomanjkljiv, čeprav je bil načrtovan že od začetka;

    72.

    		 poziva, naj bodo udeleženci v programu ustrezno seznanjeni s postopki, ki jih morajo sprožiti v premeru zlorabe instrumenta, in naj se udeležencem zagotovi potrebno in predvideno varstvo;

    73.

    		 poziva k učinkovitemu in preglednemu nadzoru, poročanju in spremljanju porabe sredstev, dodeljenih na evropski in nacionalni ravni, da bi preprečili zlorabe in tratenje sredstev;

    Potrebne izboljšave

    74.

    		 poudarja, da je pomembno zagotoviti dolgoročno zavezanost prek ambicioznega programskega načrtovanja in stabilnega financiranja, tako iz proračuna EU kot nacionalnih proračunov, da se omogoči neomejen dostop vsem mladim v EU, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

    75.

    		 opozarja, kako pomembna sta za učinkovito izvajanje jamstva za mlade sodelovanje med vsemi ravnmi upravljanja (EU, države članice in lokalni subjekti) in tehnična pomoč Komisije;

    76.

    		 poudarja potrebo po oblikovanju in razvoju visokokakovostnega vseživljenjskega poklicnega svetovanja z dejavnim vključevanjem družin, da bi mladim pomagali pri sprejemanju boljših odločitev glede izobraževanja in poklicne poti;

    77.

    		 ugotavlja, da je Komisija v sporočilu iz oktobra 2016 zapisala, da je treba izboljšati učinkovitost pobude za mlade; meni, da bi bilo treba to doseči tako, da se mlade, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo, na trajnosten način vključi na trg dela in da se določi cilje, prilagojene raznoliki sestavi te skupine, s posebnimi in logičnimi ukrepi za vsako od ciljnih podskupin; ugotavlja, da bi lahko povečali učinkovitost, če bi za trajno vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uporabili še druge programe Evropskega socialnega sklada;

    78.

    		 poziva Komisijo in države članice, naj pričakovanja uravnavajo z uvedbo stvarnih in uresničljivih ciljev, naj ocenijo razlike, še pred uvedbo sistemov analizirajo trg, izboljšajo sisteme nadzora in obveščanja ter izboljšajo kakovost podatkov, da bo mogoče učinkovito meriti rezultate;

    79.

    		 poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo na voljo zadostno financiranje za zagotavljanje uspešnega vključevanja vseh mladih delavcev, ki so brezposelni ali nimajo dostopa so ustreznih ponudb za usposabljanje ali izobraževanje; poudarja, da bi se moralo jamstvo za mlade, da bi zagotovilo trajne rezultate, opreti na obstoječe dokaze in izkušnje ter da bi bilo treba to jamstvo izvajati dolgoročno; poudarja, da je za to potrebno povečanje javnih sredstev, ki so na voljo za aktivne politike zaposlovanja na ravni EU in držav članic;

    80.

    		 poziva države članice, naj ustrezno ocenijo stroške svojih sistemov jamstva za mlade, obvladajo pričakovanja z določitvijo stvarnih in uresničljivih ciljev ter mobilizirajo dodatna sredstva iz svojih domačih proračunov in okrepijo financiranje javnih služb za zaposlovanje, da bodo te lahko opravljale dodatne naloge, povezane z izvajanjem pobude za zaposlovanje mladih;

    81.

    		 poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnje podatke za oceno dolgoročne vzdržnosti rezultatov s kakovostnega in količinskega vidika ter naj spodbujajo razvoj politik za mlade, ki bodo v večji meri temeljile na dokazih; poziva k večji preglednosti in doslednosti zbiranja podatkov, vključno z zbiranjem podatkov, ki bo razčlenjeno po spolu, v vseh državah članicah; z zaskrbljenostjo opaža slabšanje vzdržnosti pozitivnih rezultatov jamstva za mlade (9);

    82.

    		 poziva Komisijo, naj podrobno analizira učinke ukrepov, ki jih izvajajo države članice, poišče najučinkovitejše rešitve in na podlagi tega državam članicam priporoči, kako doseči boljše rezultate z višjo stopnjo učinkovitosti;

    o

    o o

    83.

    		 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

    (1)  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

    (2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

    (3)  UL L 126, 21.5.2015, str. 1.

    (4)  Drugi ukrepi vključujejo pobudo „Mladi in mobilnost“, ki se je začela izvajati septembra 2010, pobudo „Priložnosti za mlade“, sproženo decembra 2011, in skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki so začele delovati januarja 2012.

    (5)  Podatki iz marca 2017: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8002525/3-02052017-AP-EN.pdf/94b69232-83a9-4011-8c85-1d4311215619

    (6)  Socialna vključenost mladih (Eurofound, 2015).

    (7)  Skupina NEET – mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi (Eurofound, 2012).

    (8)  Bela knjiga o prihodnosti Evrope, str. 13.

    (9)  Odstavek 164 posebnega poročila Računskega sodišča št. 5/2017.

    Top