—

ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 8, 10, 153(1), 153(2) in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (2),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (3) (direktiva o porodniškem dopustu),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (4),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je 3. oktobra 2008 podala Komisija (COM(2008)0637),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2010 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja (5),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (6),

—

ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2012 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. novembra 2013 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o uporabi načela enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (16),

—

ob upoštevanju priporočila z dne 14. februarja 2017 Svetu o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (19),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011 (20),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo (2014/124/EU) (21),

—

ob upoštevanju pobude Komisije iz decembra 2015 z naslovom Roadmap: New start to address the challenges of work-life balance faced by working families (Časovni načrt: nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine) ter javnih posvetovanj in posvetovanj z deležniki,

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so bila prvi splošni sklop smernic o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so jih nedvoumno podprle vse države članice OZN na seji Sveta OZN za človekove pravice dne 16. junija 2011; ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o družbeni odgovornosti podjetij (COM(2011)0681), ki poziva države članice EU, naj vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah prilagodijo svojemu nacionalnemu okviru,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o pobudi za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

—

ob upoštevanju strategije skupine Evropske investicijske banke o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateškem sodelovanju za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega poglavja 3.1 Povečanje udeležbe žensk na trgu dela ter enaka ekonomska neodvisnost žensk in moških,

—

ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji, zlasti njegovega poglavja 1 o povečanju udeležbe žensk na trgu dela ter enaki ekonomski neodvisnosti žensk in moških in poglavja 2 o manjšanju razlik pri plačah, zaslužkih in pokojninah,

—

ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovom Vrzel v zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve (2016), Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: oblikovanje rešitev za vsakogar (2016), Socialni partnerji in enakost spolov v Evropi (2014) in Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja (2014 in 2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

—

ob upoštevanju Konvencije MOD o enakem nagrajevanju iz leta 1951, Konvencije MOD o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, Konvencije MOD o delu na domu iz leta 1996, Konvencije MOD o varstvu materinstva iz leta 2000 in Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011,

—

ob upoštevanju dogovorjenih sklepov z dne 24. marca 2017 z 61. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk z naslovom Krepitev ekonomskega položaja žensk v spreminjajočem se delovnem okolju,

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni generalnega sekretarja OZN za krepitev ekonomskega položaja žensk iz septembra 2016 z naslovom Leave no one behind: A call to action for gender equality and economic women’s empowerment (Nihče ne sme biti zapostavljen: poziv k ukrepom za enakost spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk),

—

ob upoštevanju Pekinških izhodišč za ukrepanje in Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0271/2017),

A.

ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

B.

ker je enaka udeležba žensk na trgu dela in pri gospodarskem odločanju tako osnovni pogoj za krepitev položaja žensk kot njegova posledica;

C.

ker so v EU ženske še vedno izrazito premalo zastopane na trgu dela in pri upravljanju, saj je splošna stopnja zaposlenosti žensk še vedno za skoraj 12 % nižja od stopnje zaposlenosti moških;

D.

ker krepitev ekonomskega položaja žensk ovirajo predvsem negativna družbena ureditev, diskriminatorni zakoni ali pomanjkanje pravnega varstva, neenakomerna delitev neplačanega gospodinjskega dela in oskrbe med moškimi in ženskami ter nedostopnost finančnega, digitalnega in nepremičninskega premoženja; ker lahko te ovire še poslabša presečna diskriminacija (22), na primer na podlagi rase in etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti in/ali socialno-ekonomskih razmer;

E.

ker so strukturne ovire za krepitev ekonomskega položaja žensk posledica različnih in prepletajočih se oblik neenakosti, stereotipov in diskriminacije v zasebnem in javnem področju;

F.

ker je krepitev ekonomskega položaja žensk pravilna in pametna hkrati, prvič, ker je to bistveni vidik enakosti spolov in vprašanje temeljnih človekovih pravic, in drugič, ker večja udeležba žensk na trgu dela prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju na vseh ravneh družbe; ker so podjetja, ki cenijo ženske in jim omogočati polno sodelovanje na trgu dela in v postopkih odločanja, uspešnejša in prispevajo k večji produktivnosti in gospodarski rasti; ker dokazi Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kažejo, da bi napredek na področju enakosti spolov do leta 2050 v EU ustvaril do 10,5 milijona dodatnih delovnih mest, stopnja zaposlenosti bi dosegla skoraj 80 %, BDP na prebivalca bi se lahko povečal med 6,1 in 9,6 %, rast v državah članicah pa med 15 in 45 %;

G.

ker je v strategiji Evropa 2020 določen cilj, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost moških in žensk, predvsem pa cilj o odpravi razlik med spoloma pri zaposlovanju; ker bodo za omogočanje udeležbe žensk na trgu dela nujna usklajena prizadevanja;

H.

ker je Komisija konec leta 2015 objavila akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020, kjer je krepitev ekonomskih pravic in položaja žensk eno od štirih osrednjih področij za ukrepanje;

I.

ker je eno od prednostnih področij, ki jih je Evropska komisija opredelila v svojem dokumentu „Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019“, tudi „zmanjšanje razlik v plačilu, dohodkih in pokojninah med spoloma ter s tem boj proti revščini žensk“;

J.

ker so cilji za krepitev ekonomskega položaja žensk določeni v vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja;

K.

ker učinkovito ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na približevanju modelu, po katerem sta zaslužek in skrb za družino v enaki meri porazdeljena med moške in ženske, in na zdravje ter spodbuja vključujoče gospodarsko okolje, rast, konkurenčnost, splošno udeležbo na trgu dela, enakost spolov in medgeneracijsko solidarnost, zmanjšuje nevarnost revščine ter pomaga obvladovati izzive starajoče se družbe;

L.

ker po podatkih Eurostata v EU 31,5 % zaposlenih žensk dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi z 8,2 % moških in ker le nekaj več kot 50 % žensk dela s polnim delovnim časom v primerjavi z 71,2 % moških, kar pomeni, da je razlika v zaposlenosti med spoloma 25,5-odstotna; ker je skoraj 20 % ekonomsko neaktivnih žensk neaktivnih zato, ker nosijo odgovornost za oskrbo in nego, medtem ko to velja le za manj kot 2 % ekonomsko neaktivnih moških; ker zaradi odgovornosti za oskrbo in nego in težav, ki nastanejo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ženske mnogo pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom ali so ekonomsko neaktivne, kar negativno vpliva na njihove plače in pokojninske prihodke;

M.

ker so večina oseb, deležnih nege, običajno otroci, starejši sorodniki ali invalidni člani družine neplačanih negovalcev;

N.

ker ženske opravijo najmanj dva in pol krat več neplačanega gospodinjskega in negovalnega dela kot moški;

O.

ker porodniškega dopusta ne bi smeli obravnavati kot oviro za poklicni razvoj žensk in s tem za njihovo emancipacijo;

P.

ker imajo ženske in moški pri starševstvu enake pravice in dolžnosti (razen okrevanja po porodu), bi zato morali biti soudeleženi pri vzgoji otrok, ne pa jo prepuščati izključno materam;

Q.

ker je bila v letu 2015 povprečna stopnja zaposlenosti žensk z enim otrokom, mlajšim od šest let, za skoraj 9 % nižja od stopnje zaposlenosti žensk brez majhnih otrok, v nekaterih državah članicah pa je razlika presegala 30 %;

R.

ker sta materinstvo in starševstvo nesprejemljiva razloga za diskriminacijo žensk pri dostopu do trga dela in obstanku na njem;

S.

ker je treba določiti javno dostopen okvir vzporejanje plač, vključno z zbiranjem podatkov, da se s pritiskom na javni in zasebni sektor, naj ocenijo svojo plačilno strukturo in odpravijo morebitne razlike, odpravijo razlike v plačah med spoloma, s čimer se lahko ustvari „kultura osveščanja“ in doseže, da so razlike v plačah med spoloma v določeni panogi ali podjetju družbeno nesprejemljive;

T.

ker kvote dokazano izboljšujejo uspešnost zasebnih podjetij in pospešujejo splošno gospodarsko rast, hkrati pa prispevajo k boljšemu izkoriščanju nadarjenosti delovne sile;

U.

ker je enakost spolov in raznolikost pri zastopanosti delavcev v upravnih odborih podjetij ključno demokratično načelo, ki ima pozitivne gospodarske učinke, med katerimi sta vključujoče strateško odločanje in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma;

V.

ker so študije OECD pokazale, da so podjetja z več ženskami v svojih vodstvenih organih bolj dobičkonosna od tistih, ki imajo v upravnih odborih samo moške;

W.

ker so za sektorje ali funkcije, kjer na splošno prevladujejo ženske, značilne nižje plače v primerjavi s sektorji ali funkcijami, kjer prevladujejo moški, kar prispeva k razliki v plačah med spoloma v višini 16 %, pri pokojninah pa 40 %;

X.

ker je Mednarodna organizacija dela izdelala okvir, po katerem se delovna mesta ocenjujejo na podlagi štirih dejavnikov: kvalifikacije, prizadevanje, odgovornost in delovne razmere ter se ovrednotijo glede na njihov pomen za zadevno podjetje ali organizacijo;

Y.

ker lahko socialni partnerji okrepijo ekonomski položaj žensk s kolektivnim pogajanjem, spodbujanjem enakega plačila za ženske in moške, vlaganjem v usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanjem razvoja poklicne poti žensk v podjetjih ter zagotavljanjem informacij in izobraževanja na področju delavskih pravic;

Z.

ker obstajajo dokazi, da so razlike v plačah manjše, kjer so močna kolektivna pogajanja (23);

AA.

ker po podatkih Eurostata 24,4 % žensk v EU tvega revščino ali socialno izključenost, materam samohranilkam, ženskam, starejšim od 55 let, in invalidkam pa še zlasti grozi brezposelnost in neaktivnost na trgu dela;

AB.

ker je izvajanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njemu (Istanbulska konvencija) pogoj za krepitev položaja žensk in enakosti med spoloma; ker je nasilje na podlagi spola nesprejemljiva oblika diskriminacije in kršitev temeljnih pravic, ki ne vpliva le na zdravje in dobro počutje žensk, temveč tudi na njihov dostop do zaposlitve in finančne neodvisnosti; ker je nasilje nad ženskami ena glavnih ovir za enakost spolov, izobrazba pa lahko zmanjša nevarnost za nasilje na podlagi spola; ker lahko socialni in ekonomski položaj pomaga ženskam, da ubežijo nasilju; ker ima nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem, hude negativne posledice za vse delavce, ki jih zadeva takšno obnašanje, njihove sodelavce in družine ter organizacije, kjer delajo, in družbo kot celoto in je lahko delno odgovorno za to, da ženske zapustijo trg dela;

AC.

ker je ekonomsko nasilje oblika nasilja na podlagi spola, ki se pojavlja v vsakodnevnem življenju žensk in jih ovira pri uveljavljanju pravice do svobode, povzroča neenakost spolov in na splošno zanemarja vlogo žensk v družbi;

AD.

ker so številne študije jasno pokazale, da so imeli rezi v javnem sektorju velik negativni učinek na ženske, na njihov ekonomski položaj in enakost spolov;

AE.

ker so izobrazba, kvalifikacija in pridobivanje znanja in spretnosti bistvenega pomena za krepitev položaja žensk na socialni, kulturni in gospodarski ravni in ker so možnosti za izobraževanje ključni element za boj proti neenakosti, kot so premajhna zastopanost pri postopkih odločanja in na vodstvenih položajih na področju tehnike in znanosti, s čimer se krepi ekonomski položaj žensk in deklet;

AF.

ker ima digitalizacija pozitivne učinke pri vzpostavljanju novih zaposlitvenih priložnosti in spodbujanju konstruktivnega premika k prožnejšim delovnim vzorcem, zlasti za ženske, ki vstopajo ali ponovno vstopajo na trg dela, pa tudi pri doseganju boljšega ravnovesja med dejavnostmi oskrbe in nege ter poklicnega življenja tako za ženske kot za moške;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.