15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/7

—

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva 21. in 22. maja 2015 v Rigi,

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Kjotskega protokola k tej konvenciji,

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma in sklepa 1/CP.21, sprejetega na konferenci pogodbenic, ki je potekala med 30. novembrom in 11. decembrom 2015,

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhu OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015, zlasti njenih ciljev trajnostnega razvoja 7 (cenovno dostopna in čista energija) in 13 (podnebni ukrepi),

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Euronest o razvoju politike na področju nekonvencionalnih virov zemeljskega plina in morebitnih posledicah za energetske trge v EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah z dne 22. marca 2016,

—

ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov med EU ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, zlasti določb o sodelovanju na področju energije,

—

ob upoštevanju Celovitega in izboljšanega partnerskega sporazuma, ki sta ga Evropska unija in Armenija parafirali 21. marca 2017, zlasti določb o sodelovanju na področju energije,

—

ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve Višegrajske skupine o vzhodnem partnerstvu po njihovem srečanju v Varšavi 12. aprila 2017, v kateri so izjavili, da imajo države vzhodnega partnerstva, ki bi jih to zanimalo, možnost članstva v EU;

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma in konference OZN o podnebnih spremembah, ki je potekala leta 2016 v Marakešu (1),

—

ob upoštevanju deklaracije ministrov z dne 18. oktobra 2016 o okolju in podnebnih spremembah v okviru vzhodnega partnerstva, ki so jo sprejeli ministri za okolje držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva,

—

ob upoštevanju zakonodajnega svežnja Komisije z dne 30. novembra 2016 o čisti energiji za vse Evropejce,

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z dne 15. decembra 2016 z naslovom „Vzhodno partnerstvo – usmeritev na ključne prednostne naloge in rezultate“,

A.

ker je na konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki je potekala decembra 2015 v Parizu, 193 držav podpisnic sprejelo globalni dogovor, v katerem so določeni cilji in mehanizmi za boj proti podnebnim spremembam in zavezujoče obveznosti; ker se je EU v Parizu zavezala, da bo do leta 2030 dosegla vsaj 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990; ker je Pariški sporazum začel veljati 4. novembra 2016;

B.

ker se morajo pogodbenice Pariškega sporazuma spoprijeti z intenzivnostjo emisij CO2 svojih energetskih sistemov in začeti izvajati ambiciozne strategije za prehod na nizkoogljične trge svetovnega gospodarstva, če naj dosežejo znatno zmanjšanje emisij;

C.

ker so udeleženci na vrhu Vzhodnega partnerstva leta 2015 v Rigi ponovno izrazili svojo namero za okrepitev nadaljnjega dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju podnebnih sprememb in energije; ker so v skladu s pregledom evropske sosedske politike iz novembra 2015 članice EU in vzhodnoevropske partnerske države začele posvečati večjo pozornost energetski varnosti in podnebnim ukrepom;

D.

ker je EU v okviru evropskega sosedskega instrumenta in njegove druge faze večletnega programa do leta 2020 opredelila glavne prednostne naloge za sodelovanje na področju energije v okviru vzhodnega partnerstva v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v Rigi, in 20 cilji do leta 2020, ki sta jih predlagala Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje v skupnem delovnem dokumentu služb z dne 15. decembra 2016;

E.

ker je EU postavila temelje za energetsko unijo celotnega območja EU z namenom, da bi pridobila varno, trajnostno in konkurenčno energijo za vse Evropejce; ker so cilji energetske unije povezati evropski energetski sektor, se spoprijeti s problemom razdrobljenih energetskih trgov preko učinkovitejšega usklajevanja energetskih politik, omogočiti prosti pretok energije preko državnih meja, spodbujati naložbe v nove zmogljivosti in infrastrukture za diverzifikacijo oskrbe z energijo, znižati gospodinjske stroške, ustvarjati delovna mesta in spodbujati rast; ker skozi te cilje energetska unija prispeva k uresničevanju zavez EU v okviru Pariškega sporazuma in opredeljuje usklajene načine za doseganje energetskih in podnebnih ciljev, s katerimi bi zagotovili celovit prehod na konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo po vsem svetu;

F.

ker povpraševanje po energiji v vzhodnoevropskih partnerskih državah v povprečju narašča hitreje kot v EU; ker je njihovo gospodarstvo bolj energetsko intenzivno kot gospodarstvo povprečne države članice EU in ker neučinkovitost na področju energije ovira njihova prizadevanja za obvladovanje podnebnih sprememb;

G.

ker so vzhodnoevropske partnerske države v zgodnji fazi napredovanja k vzpostavitvi svobodnega trga in tržnega oblikovanja cen; ker pomanjkanje reform regulativnih okvirov na področju energije in naložb zasebnega sektorja ovira prehod k liberalnemu energetskemu trgu;

H.

ker sta za možnost članstva v EU za tiste vzhodnoevropske partnerske države, ki bi jih članstvo zanimalo, potrebna politična podpora in spodbujanje projektov, ki so v skladu s politikami in primeri dobre prakse EU, kamor sodi tudi izvajanje Pariškega sporazuma;

1.

se strinja s stališči pogodbenic Pariškega sporazuma glede podnebnih sprememb, ki ogrožajo mir in stabilnost, svetovno gospodarsko blaginjo, zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj; pozdravlja zavezo pogodbenic, da bodo izvajale kolektivne ukrepe za omejitev povišanja povprečne svetovne temperature na precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in da se bodo izogibale pomembnim negativnim podnebnim učinkom;

2.

izraža zadovoljstvo z zavezo, ki so jo sprejele države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države v okviru Pariškega sporazuma, in poziva oblasti vseh držav, ki sporazuma še niso ratificirale, naj to storijo čim prej; je seznanjen z načrtovanimi, nacionalno določenimi prispevki, ki so jih predložile države članice EU in partnerske države, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov; poziva vlade držav članic EU in partnerskih držav, naj izboljšajo svoje načrtovane, nacionalno določene prispevke v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN za leto 2030; ugotavlja, da so nacionalni energetski in podnebni načrti pomembni za načrtovanje programov in za zagotovitev skladnosti s posodobljenimi nacionalno določenimi prispevki k izvajanju zavez v okviru Pariškega sporazuma; poudarja obveznost pogodbenic, da na pregleden način spremljajo, poročajo in preverjajo ravni emisij toplogrednih plinov;

3.

meni, da bo doseganje ciljev Pariškega sporazuma zahtevalo velike in strukturne spremembe v gospodarstvu in energetskih sistemih pogodbenic, med drugim tudi postopen premik k bolj raznoliki mešanici energetskih virov, promocijo trajnostnih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, vključno s prometnim in gradbenim sektorjem;

4.

poudarja, da imata razvoj obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v vseh energetskih sektorjih in posledično pri lažjem doseganju zavez posamezne pogodbenice v okviru Pariškega sporazuma; verjame, da politike, ki spodbujajo obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, prinašajo gospodarsko rast in zaposlovanje; poziva Evropsko komisijo in oblasti držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav, naj okrepijo integrirani sistem ukrepov, ki spodbujajo večjo porabo energije iz obnovljivih virov in boljšo energijsko učinkovitost s pomočjo dodatnih spodbud za doseganje prihrankov energije v vseh gospodarskih sektorjih, zlasti gradbenem in prometnem; obenem poziva k vključevanju politik obnovljivih virov in energetske učinkovitosti v vsa področja, pomembna za proizvodnjo, prevoz, distribucijo in shranjevanje energije;

5.

poudarja, da je za povezovanje velikih količin električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, postopno decentralizacijo proizvodnje električne energije iz teh virov in alternativnih goriv ter omogočanje sodelovanja potrošnikov pri, na primer, prilagajanju odjema potrebna nadgradnja omrežij, pa tudi regionalno in čezmejno sodelovanje, da bi zagotovili njihovo interoperabilnost; poziva Komisijo in oblasti vzhodnoevropskih partnerskih držav, naj olajšajo razvoj medomrežnih infrastruktur in pametnih omrežij;

6.

podpira tržno usmerjene politike na področju energije, ki temeljijo na odprti in pošteni konkurenci med ponudniki energije in na preglednosti trga; poudarja, da energetska unija EU vključuje oblikovanje vseevropskega energetskega trga, na katerem so vzhodnoevropske partnerske države pomembne udeleženke; poziva Komisijo in oblasti vzhodnoevropskih partnerskih držav, naj sproti revidirajo pravila trga in predlagajo spremembe, s katerimi bi ustvarile bolj ugodno okolje za naložbe v obnovljive vire energije in se tako odzvale na tržne pomanjkljivosti in projekte za energijsko učinkovitost; poudarja pomen oblikovanja spodbud za obnovljive vire energije, ki bi zagotovile enake konkurenčne pogoje za te vire in za fosilna goriva, in, dolgoročno, pomen odprave subvencij za ustaljene vire proizvodnje energije, ki izkrivljajo trge energije;

7.

poudarja, da je treba zagotoviti privlačno poslovno okolje in ustrezen regulativni okvir, s katerima bi spodbudili zasebni sektor k vlaganju v obnovljive vire energije, v infrastrukturo za prenos te energije in v čezmejno trgovanje z električno energijo iz obnovljivih virov;

8.

poziva oblasti partnerjev, povezanih z EU, naj pospešijo približevanje svoje zakonodaje k evropski zakonodaji o podnebnih spremembah in energiji, kot je predvideno v pridružitvenih sporazumih; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je sodelovanje z energetsko skupnostjo, Komisijo in državami članicami EU, da bi se oblikovali pravni, institucionalni, finančni, ekonomski in tehnični pogoji za zagotovitev postopnega prehoda na nizkoogljični razvoj; pozdravlja nedavno vključitev Gruzije v energetsko skupnost, obenem pa poudarja, da mora v celoti upoštevati odločbe o članstvu; pozdravlja prošnjo Belorusije za status opazovalke v tej organizaciji;

9.

poziva Komisijo, naj poveča podporo in pomoč pri krepitvi zmogljivosti vzhodnoevropskih partnerskih držav v okviru izvedbenih ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

10.

poziva Komisijo in oblasti držav članic EU, naj pomagajo tistim vzhodnoevropskim partnerskim državam, ki jih zaradi možnosti članstva v EU zanima oblikovanje nacionalnih načrtov za energetiko in podnebne spremembe za obdobje 2021–2030, obenem pa naj opredelijo vire njihovega financiranja in olajšajo njihovo izvajanje;

11.

poudarja, da ima plin v Evropi ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljične energetske sisteme in njihovo združljivost z energijo iz obnovljivih virov; v zvezi s tem meni, da so diverzifikacija virov energije in dobavnih poti, tudi omogočanje povratnega toka plinskih poti, ključni za energetsko varnost držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav ter za doseganje njihovih zavez o politikah na področju podnebnih sprememb; poudarja vlogo decentraliziranih virov domače oskrbe z energijo; pozdravlja uvedbo in razvoj medsebojnih plinovodnih povezav in povratnega toka v južnem plinskem koridorju ter novega obrata, ki omogoča izvoz/uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in pridobivanje zemeljskega plina iz konvencionalnih in nekonvencionalnih virov; ugotavlja, da nove poti ne bi smele povečati odvisnosti od prevladujočih dobaviteljev plina ali ogrožati regionalne energetske varnosti in strategije EU za energetsko unijo; poudarja, da morajo vsi novi deli infrastrukture plinovoda spoštovati okoljske predpise in ključna načela iz ustrezne zakonodaje EU; poudarja, da bo gradnja podmorskega plinovoda Severni tok 2 negativno vplivala na regionalni trg s plinom, zlasti na ukrajinsko omrežje za prenos zemeljskega plina; poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj dodatno preučijo tranzitne možnosti regije in odstopijo od udeležbe v projektih, ki bi bili lahko v nasprotju z zavezami Pogodbe o Energetski skupnosti in pridružitvenimi sporazumi EU z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino;

12.

meni, da lahko vsaka država prosto izbira svoje mešanice energetskih virov; vseeno znova poziva beloruske oblasti, naj zaustavijo gradnjo jedrske elektrarne Ostrovec in nadaljnji razvoj površinskega kopa krede v Hostislavu, dokler ne bo na odprt in pregleden način izvedena povsem neodvisna presoja vplivov njihovega razvoja in obratovanja na okolje, pri čemer bo treba spoštovati najvišje veljavne mednarodne jedrske in okoljske varnostne standarde; poziva tudi vse deležnike k sodelovanju v postopku ocenjevanja, s katerim bi se zagotovilo, da ne bo sklenjen noben kompromis na škodo varstva okolja in jedrske varnosti; poziva države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj še naprej zagotavljajo varnostne ukrepe svojih jedrskih elektrarn in njihove opreme v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti v skladu s poročili Mednarodne agencije za atomsko energijo, in okrepijo ustrezne varnostne sisteme za jedrske energetske zmogljivosti;

13.

pozdravlja zavezo EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav, da bodo okrepile sodelovanje na področju okoljskih izzivov in podnebnih sprememb ter spodbudile trajnostni in vključujoči gospodarski razvoj, kot je ponovno poudarjeno v deklaraciji prvega srečanja ministrov držav vzhodnega partnerstva z dne 18. oktobra 2016, ki je bilo posvečeno reševanju teh vprašanj;

14.

podpira prednostne naloge vzhodnega partnerstva na področju energetike do leta 2020, kot jih določa druga faza večletnega programa evropskega instrumenta sosedstva; meni, da so te prednostne naloge v skladu s cilji Pariškega sporazuma;

15.

poudarja pomen raziskav in inovacij na področju podnebnih sprememb in energetskih politik; poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj razvijejo sodelovanje na področju virov gospodarnih tehnologij z nizkimi emisijami in njihovega prenosa ter inovacij, ki bi povečale sposobnost prilagajanja njihovega gospodarstva;

16.

poudarja pomen krepitve vloge energetske diplomacije vzhodnoevropskih partnerskih držav pri spodbujanju politik in programov, napredka tehnologij čiste energije, izmenjave pridobljenih izkušenj in najboljših praks ter uporabe finančnega svežnja za naložbe izven EU;

17.

pozdravlja prizadevanja vzhodnoevropskih partnerskih držav, ki so usmerjena v diverzifikacijo njihovih virov energije, na primer uspešno izvajanje projekta energija in biomasa v Moldaviji, ki ga financira EU in ki prispeva k povečanju proizvodnje obnovljivih virov energije in diverzifikaciji virov energije v državi; pozdravlja prizadevanja Gruzije in Ukrajine za povečanje ukrepov za energetsko učinkovitost v stanovanjskem sektorju ter prizadevanje Armenije za razvoj alternativnih virov energije; izreka pohvalo prizadevanjem Azerbajdžana za sprejetje novih zakonodajnih aktov, za zamenjavo zastarelih tehnologij in obratov z novimi ter za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 in doseganje drugih mednarodnih standardov; poudarja, da bi morali mednarodni vladni in nevladni okoljski projekti ustrezno kriti območja vzhodnoevropskih partnerskih držav, ki so jih prizadeli konflikti, kljub tamkajšnjim političnim razmeram, za zagotovitev končne zaščite okoljskih potreb prebivalstva; poudarja, da bi morala biti v zvezi s tem vključujoča posebna politika v okviru vzhodnega partnerstva;

18.

pozdravlja nedavno širitev vzhodnoevropskega partnerstva za energetsko učinkovitost in okolje (E5P) na vse vzhodnoevropske partnerske države, saj je njegov namen izvajanje pomembnih projektov na področju energetske učinkovitosti in okolja;

19.

odločno podpira zavezo sprejeto na konvenciji županov z vzhoda (ang. the Covenant of Mayors East – CoMo East) za obdobje od 2016 do 2020, ki združuje na tisoče lokalnih in regionalnih oblasti v skupnih prizadevanjih za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU; spodbuja občine vzhodnoevropskih partnerskih držav, naj izvajajo svoje akcijske načrte na področju trajnostnih virov energije in podnebnih sprememb s pomočjo finančne podpore konvencije županov z vzhoda, obenem pa povečajo naložbe v združevanje projektov in ostalo tehnično pomoč;

20.

pozdravlja nedavno širitev pobude EU4Energy, v katero bodo vključene vse vzhodnoevropske partnerske države ter naj bi izboljšala zakonodajno in regulativno okolje, okrepila naložbeno ozračje in prispevala k sodelovanju s ključnimi infrastrukturnimi projekti; podpira politični projekt Clima East, financiran s strani EU, ki zagotavlja podporo vzhodnoevropskim partnerskim državam pri obravnavi politik na področju podnebnih sprememb, ter tesno sodelovanje Komisije z ministrstvi za okolje, ekologijo in varstvo narave šestih partnerskih držav pri izvajanju Pariškega sporazuma;

21.

pozdravlja sodelovanje EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav pri zagotavljanju oskrbe s plinom, zlasti zmogljivosti povratnega toka zemeljskega plina od Madžarske, Poljske in Slovaške do Ukrajine ter od Romunije do Moldavije;

22.

poziva države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj okrepijo izvajanje predhodno doseženega sporazuma o povečanju zmogljivosti povratnega toka zemeljskega plina od Bolgarije in Grčije skozi Romunijo do Ukrajine;

23.

podpira uskladitev finančnih instrumentov s politikami in načrti, ki jih spodbujajo EU, vzhodnoevropske partnerske države ter mednarodne in regionalne organizacije, vključno s finančnimi ustanovami, bankami in donatorji iz posameznih držav za spodbudo nizkoogljičnega razvoja;

24.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, komisarju za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav.