29.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 285/141

—

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (1),

—

ob upoštevanju prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (2),

—

ob upoštevanju zahteve za soglasje, ki jo je Svet vložil v skladu s prvim pododstavkom člena 207(3), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0344/2013),

—

ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki je bila sprejeta 13. septembra 2007 z resolucijo generalne skupščine št. 61/295 (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (4),

—

ob upoštevanju poročila Svetovne banke z dne 14. marca 2012 z naslovom „Pravica za gozdove: izboljšave kazenskega prava v boju proti nezakoniti sečnji“ (5),

—

ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 16. julija 2013 z naslovom „Temna stran zelene rasti: posledice slabega upravljanja v indonezijskem gozdarskem sektorju za človekove pravice“ (6),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani, podpisanega 9. novembra 2009,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker sta indonezijska vlada in Evropska unija 30. septembra 2013 podpisali prostovoljni sporazum o partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT), s katerim sta potrdili vzajemno zavezanost, da si bosta prizadevali za to, da bo les, ki vstopi v EU, proizveden, pridobljen in dostavljen zakonito;

B.

ker je namen prostovoljnih sporazumov izkoreninjenje nezakonite sečnje, boljše upravljanje gozdov in v končni fazi trajnostno gospodarjenje z njimi, pa tudi podpora svetovnim prizadevanjem za ustavitev krčenja in propadanja gozdov;

C.

ker naj bi prostovoljni sporazumi spodbudili sistemske spremembe v gozdarskem sektorju, nagradili skrbne gospodarske subjekte, ki les kupujejo od zanesljivih in zakonitih proizvajalcev, ter jih zavarovali pred nepošteno konkurenco;

D.

ker je Indonezija tretje največje območje deževnega gozda za porečjema Amazonke in Konga, je pa tudi velika onesnaževalka s toplogrednimi plini, zlasti zaradi spremembe namembnosti deževnih gozdov in z ogljikom bogatih šotišč za drugo uporabo, kot je proizvodnja palmovega olja in papirja;

E.

ker je Indonezija med letoma 2009 in 2011 izgubila najmanj 1 240 000 hektarov gozdnih površin;

F.

ker se trenutno zgolj 10 % vrednosti izvoza indonezijskega lesa in lesnih izdelkov uvaža v EU, preostanek pa je večinoma namenjen v azijske države, zato je prostovoljni sporazum pomemben mehanizem za določanje standardov za celotno indonezijsko gozdarsko industrijo;

G.

ker je indonezijsko gozdarstvo po podatkih Interpola in študije Svetovne banke iz leta 2012 sektor z velikim tveganjem pranja denarja in davčnih utaj;

H.

ker so po podatkih organizacije Human Rights Watch korupcija, davčne utaje in pranje denarja v gozdarskem sektorju v obdobju od 2007 do 2011 državo stale 7 milijard USD; ker je podpredsednik indonezijske komisije za preprečevanje korupcije leta 2010 gozdarski sektor opisal kot „neusahljiv vir korupcije“ (7); ker je Indonezija v zadnjih letih kljub vsemu dosegla precejšen napredek pri kazenskem pregonu finančnega kriminala, kar dokazuje tudi dejstvo, da je vrhovno sodišče proizvajalca palmovega olja Asian Agri Group decembra 2012 obsodilo zaradi davčne utaje;

I.

ker se morata strani sporazumeti glede indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa (Sistem Verifikasi Legalitas Kayu, SVLK), da bodo lahko indonezijski les in lesni izdelki, zajeti v prostovoljnem sporazumu, vstopili na evropski trg z dovoljenjem FLEGT, kar pomeni, da bodo po novi uredbi EU o lesu (8) samodejno obravnavani kot zakoniti,

J.

ker trenutno poteka revizija indonezijskega sistema SVLK, da bi ga uskladili z zahtevami prostovoljnega sporazuma;

K.

ker Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (9) Komisijo pooblašča, da sprejme podrobne zahteve za uporabo dovoljenj FLEGT in spremembo seznama držav partneric in njihovih imenovanih organov za izdajanje dovoljenj, kot je določeno v prilogi I te uredbe,

L.

ker je indonezijsko ustavno sodišče 6. maja 2013 odločilo, da tradicionalni gozdovi domorodnih prebivalcev ne smejo biti uvrščeni med državna gozdna območja, kar utira pot za širše priznanje pravic domorodnega prebivalstva na otočju;

1.

čestita Indoneziji za izjemno pripravljenost, da z razvojem sistema SVLK ob sodelovanju več interesnih skupin izkorenini divjo nezakonito sečnjo in z njo povezano trgovino, predvsem pa za občuten napredek v zadnjih mesecih; kljub vsemu je še zaskrbljen zaradi nekaterih težav; opominja, da mora sistem SVLK delovati, da bo mogoče uradno izdajati licence FLEGT in doseči cilje prostovoljnega sporazuma;

2.

pozdravlja izid pogajanj o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v EU; znova izraža podporo sklenitvi prostovoljnega sporazuma in pripravljenost prispevati k njegovemu uspešnemu izvajanju;

3.

ugotavlja, da večina zadevnih virov lesa v državi doslej še ni bila potrjena v sistemu SVLK in da v dobavno verigo še naprej vstopajo velike količine nepreverjenega lesa;

4.

poudarja, kako pomembno je razširiti obseg sistema SVLK, vključno z revizijo, da bo zajemal vsa območja proizvodnje lesa in vse faze dobavne verige, ter zagotoviti, da bo ves preverjen zakonito pridobljen les ločen od nepreverjenega lesa, da slednji ne bo vstopal v dobavne verige SVLK;

5.

meni, da je krčenje gozdov trajen problem indonezijskega sistema za upravljanje namembnosti zemljišč; obžaluje, da sistem SVLK za zdaj ne preverja postopkov podeljevanja dovoljenj za spremembo namembnosti gozdnih zemljišč podjetjem, zlasti ne tega, kako izvajajo presoje okoljskega vpliva (AMDAL) in ali sploh izpolnjujejo zahteve za pridobitev takšnega dovoljenja (IPK);

6.

ugotavlja, da sistem ocenjevanja SVLK dopušča, da lesna podjetja pridobijo dovoljenje za zakonito sečnjo, čeprav niso bili rešeni spori glede uporabe zemljišč z domorodskimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi oziroma še ni bila plačana ustrezna odškodnina; poziva Komisijo, naj od indonezijske vlade zahteva zagotovilo, da bodo pri preverjanju zakonitosti upoštevane pravice tradicionalne skupnosti do gozdov, predhodno soglasje domorodnega prebivalstva, pridobljeno na osnovi informacij in brez prisile, ter odškodnina za izgubljen dostop do gozdov, kjer je to ustrezno, organi preverjanja pa bodo dobili pooblastilo, da bodo lahko preverili, ali podjetja spoštujejo lokalne zemljiške pravice in ali je bilo zemljišče zakonito dodeljeno;

7.

spodbuja indonezijsko vlado, da zagotovi, da postopek potrjevanja ne bo diskriminiral malih in srednje velikih podjetij;

8.

poziva Komisijo, naj od indonezijske vlade zahteva zagotovila, da:

9.

poziva indonezijsko vlado, naj z namenom, da bi povečala verodostojnost potrdil FLEGT, ki jih izdaja, preverjanje zakonitosti v sistemu SVLK dopolni z ukrepi za boj proti finančnim kaznivim dejanjem, povezanim z gozdarskim sektorjem, kot so pranje denarja in davčne goljufije;

10.

poziva indonezijsko vlado, naj glede na nedavno odločitev, da bo dejansko izvajala davčno zakonodajo, zahteva potrdila, da izvozniki lesa v celoti spoštujejo indonezijsko davčno zakonodajo in zakon proti pranju denarja iz leta 2010;

11.

pozdravlja pobudo indonezijske vlade za lažji dostop javnosti do najnovejših in preglednih podatkov in zemljevidov, brez katerih bi dobro upravljanje gozdov v Indoneziji lahko ovirale nedosledne in nasprotujoče si razlage zakonov ter spori z lokalnimi in domorodnimi skupnostmi; poudarja, da morajo imeti neodvisni opazovalci gozdov neoviran dostop do teh osnovnih informacij, da bodo lahko verodostojno opravljali svoje naloge, zemljevidi koncesijskih območij, načrti pridobivanja in podatki o dovoljenjih pa bi morali biti javno dostopni; poziva indonezijsko vlado, naj omenjeno pobudo čim prej uresniči in objavi prvo različico, vključno s pomembnimi informacijami o dovoljenjih za gozdove in zahtevkih glede rabe zemljišč;

12.

poziva Komisijo, naj v okviru sodelovanja v skupnem odboru za izvajanje poskrbi za ustrezno obravnavo tveganj goljufije in korupcije, med drugim s pripravo načrta za nadzor nad goljufijami na osnovi tveganj;

13.

se zaveda, da je preverjanje zakonitosti lesa skoraj povsem odvisno od uspešnosti nadzornikov in neodvisnih opazovalcev; izreka pohvalo, da sistem SVLK uradno priznava vlogo civilne družbe pri neodvisnem opazovanju; kljub temu ugotavlja, da so zmogljivosti mrež neodvisnih opazovalcev še vedno zelo omejene s človeškimi in finančnimi viri;

14.

poziva Komisijo, naj od indonezijske vlade zahteva zagotovilo, da bodo nadzorniki, organi za preverjanje in neodvisni opazovalci gozdov imeli dovolj finančnih sredstev in da bodo usposobljeni za redno spremljanje na terenu, priložnostne kontrole in revizije;

15.

pozdravlja prizadevanja indonezijske vlade pri krepitvi vloge imenovane gozdne policije; ugotavlja, da mora indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo še izboljšati svoj sistem za opazovanje, evidentiranje in nadaljnje spremljanje primerov nezakonite sečnje; poudarja, kako zelo pomembno je, da se podjetja, ki kršijo zakone, prijavi organom kazenskega pregona;

16.

poziva Komisijo, naj od indonezijske vlade zahteva zagotovilo, da bo poskrbela za ustrezno odzivanje na poročila neodvisnih opazovalcev o kršitvah ustrezne zakonodaje in da bodo pristojni organi uporabili odvračilne ukrepe pregona, ko bodo odkrili kršitve te zakonodaje;

17.

poudarja, da sta neodvisno opazovanje ter spoštovanje pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ključna dejavnika, ki bosta sistemu SVLK prinesla verodostojnost; zato poudarja, da se mora ta zavezanost nadaljevati, da je treba povečati preglednost za druge interesne skupine civilne družbe, da mora neodvisno opazovanje s strani civilne družbe potekati brez nasilja, groženj in drugih oblik zlorabe ter je treba vse zlorabe, če do njih pride, odločno preganjati;

18.

poziva Komisijo, naj od indonezijske vlade zahteva zagotovila, da:

19.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ugotovitve iz odločbe indonezijskega ustavnega sodišča z dne 6. maja 2013 ustrezno upoštevane pri reviziji sistema SVLK;

20.

poziva Komisijo, naj indonezijski vladi olajša delo in zagotovi enake pogoje na regionalni ravni, tako da ugodi njeni prošnji, da se v pogajanja o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu med EU in Malezijo vključi regija Saravak;

21.

se zaveda, da nekatere zahteve iz te resolucije presegajo merila za odobritev sistema za izdajanje dovoljenj, določena v prilogi 8 prostovoljnega sporazuma; poziva Komisijo, naj zagotovi napredek pri izpolnjevanju teh dodatnih zahtev, ki so po mnenju Parlamenta pomembne, in da Parlamentu poroča o doseženem napredku še pred odobritvijo sistema za izdajanje dovoljenj;

22.

poziva Komisijo, da redno poroča Parlamentu o napredku pri izvajanju prostovoljnega sporazuma, zlasti o tem, kako se zgoraj omenjena vprašanja rešujejo oziroma se bodo reševala;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter indonezijski vladi in parlamentu.