21.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/69

1.

se strinja z mnenjem Komisije, da je letalstvo zelo pomembno za gospodarsko rast, zaposlovanje, trgovino in mobilnost znotraj in zunaj EU. Letalstvo je pomembna gospodarska panoga, v kateri se ustvari mnogo delovnih mest;

2.

poudarja družbeni pomen zračnega prometa in njegovo pomembno vlogo v teritorialni koheziji, zlasti zato, ker odročnim in redko poseljenim regijam, vključno z otoki in najbolj oddaljenimi regijami, omogoča dostop do večjih skupnih trgov in kulturno izmenjavo. Konkurenčno in trajnostno evropsko letalstvo je pomembno tudi za razvoj na lokalni in regionalni ravni;

3.

se strinja s Komisijo, da je glede na strukturne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih nekaj letih na mednarodnem trgu zračnega prometa, potrebna krovna letalska strategija, in odobrava cilj strategije, v skladu s katerim naj bi podprli mobilnost državljanov EU, izboljšali konkurenčnost ter dosegli okoljsko, gospodarsko in socialno trajnost celotne vrednostne verige v letalskem prometu EU;

4.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri razvoju letališč in zračnega prometa, saj so odgovorne za kakovost življenja prebivalcev, okoljske razmere in prostorsko načrtovanje. Trajnostni nadaljnji razvoj zračnega prometa v Evropi ter učinkovito izkoriščanje in povečanje letaliških zmogljivosti zahtevajo odprto in pregledno sodelovanje na področju prostorskega načrtovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter predstavniki letalstva in letališč, ki temelji na zaupanju. To je nujno, da se lahko doseže raven sprejemljivosti, ki jo potrebuje evropsko letalstvo za krepitev konkurenčnosti in ohranjanje vodilne vloge;

5.

ob upoštevanju navedenega meni, da je obžalovanja vredno, da lokalna in regionalna raven ter lokalne in regionalne oblasti pri navajanju potrebnih skupnih prizadevanj in sodelovanja niso omenjene. Prav tako tudi ni teritorialne in prostorske perspektive ter niso upoštevani vplivi na okolje na lokalni in regionalni ravni, kar je nujen pogoj za dolgoročen razvoj letalstva. Predstavniki letalstva se tega zavedajo, vendar pa to v strategiji ni izraženo;

6.

meni, da je liberalizacija evropskega trga zračnega prometa regijam in njihovim prebivalcem v zadnjih dvajsetih letih prinesla mnoge koristi, in podpira predlagane ukrepe za spodbujanje razvoja trga zračnega prometa, med drugim pogajanja o celovitih letalskih sporazumih na ravni EU z več državami in regijami, pa tudi pogajanja o pravilih konkurence, saj lahko ti ukrepi prispevajo k dodatni liberalizaciji zračnega prometa in jamčijo enake konkurenčne pogoje za pošteno konkurenco v letalstvu. Celoviti letalski sporazumi, sklenjeni v teh pogajanjih, morajo spoštovati temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela;

7.

se zaveda vpliva liberalizacije na letalstvo EU in glede tega opozarja na največje nove izzive, s katerimi se sooča ta panoga, in sicer je treba spodbujati uravnotežen teritorialni razvoj, poskrbeti, da bodo sedanja in nova delovna mesta v skladu z evropskimi standardi, ter upoštevati pravila o državni pomoči;

8.

v zvezi z zmogljivostmi v zraku ugotavlja, da pogovori z udeleženci na trgu dajejo vtis, da v zračnem prostoru ni pomanjkanja zmogljivosti in so zamude povprečno zelo omejene. Pri tem je še precej manevrskega prostora za povečanje učinkovitosti in boljšo okoljsko uspešnost ter znižanje stroškov z uresničitvijo enotnega evropskega neba (Single European Sky) ter izvajanjem rezultatov projekta SESAR, med drugim s pomočjo skupnih standardov, ki lahko prispevajo k odprtju trga za sisteme upravljanja zračnega prometa. Zmogljiv in povezan sistem upravljanja zračnega prometa je koristen za regije in je v njihovem interesu, kar zlasti velja za odročne regije z majhnimi letališči. Daljinsko vodeni nadzor zračnega prometa je primer nove tehnologije, ki lahko zagotovi učinkovitejše delovanje majhnih regionalnih letališč;

9.

podpira predlog za razvoj strateškega načrtovanja za upravljanje letaliških zmogljivosti na ravni EU v primeru, ko na nekaterih večjih letališčih zmogljivosti primanjkuje, na mnogih drugih letališčih pa so neizkoriščene. Ker na splošno obstajajo presežne zmogljivosti, je smiselno zagotoviti učinkovitejšo uporabo že obstoječe infrastrukture, kar bi imelo tudi očiten okoljski vpliv. Tovrstno načrtovanje na nacionalni in regionalni ravni mora izhajati iz teritorialne razsežnosti. Zlasti pomembno je vprašanje, kako najbolje izkoriščati obstoječe letališke zmogljivosti. V strategiji so poudarjene razlike v povezljivosti med različnimi regijami, ki jih ni vselej mogoče pojasniti z različnimi lokalnimi okoliščinami ali razlikami v povpraševanju in pogojih ponudbe. Zaradi teh razlik so nekatere regije v precej podrejenem konkurenčnem položaju, celotni potencial se izkorišča slabše in neenakomerno ter slabi se teritorialna kohezija. Prizadevati si je treba za ustrezno regionalno povezanost vseh evropskih regij, vendar je treba preprečiti, da bi se povečalo število nerentabilnih letališč in da bi prišlo do izkrivljanja konkurence v primerih, ko obstajajo pogoji za delovanje trga;

10.

pozdravlja, da bo Komisija še naprej sodelovala z opazovalno skupino za letališča pri spremljanju razvoja povezljivosti znotraj in zunaj Evrope, da bi opredelila pomanjkljivosti in sprejela ustrezne ukrepe. Usklajena in neprestana analiza povezljivosti regij z vidika obstoječega povpraševanja, ki bi vsebovala podatke o regijah, ki niso dovolj povezane, ter o obstoječih letaliških zmogljivostih, bi bila dragocena podlaga za načrtovanje uporabe in razvoja letaliških zmogljivosti. Ukrepi načrtovanja za izboljšanje dostopnosti in povečanje ciljnega območja bi lahko vplivali na privlačnost premalo izkoriščenih letališč. Tovrstno načrtovanje mora obsegati tako potniški kot tudi tovorni promet, temeljiti na intermodalni osnovi ter upoštevati gospodarske, socialne in okoljske posledice;

11.

ugotavlja, da Komisija v strategiji poziva Svet in Evropski parlament, naj čim prej sprejmeta revidirano uredbo o dodeljevanju slotov, ki jo je predložila leta 2011. Regionalni povezljivosti bi bilo treba dati večjo prednost, kot ji je bila namenjena v času objave predloga revidirane uredbe, zato bi bilo treba predlog za revizijo uredbe o dodeljevanju slotov spremeniti, da se regionalni povezljivosti nameni večja prednost;

12.

opozarja, da prevoz tovora predstavlja pomemben del sektorja zračnega prevoza, vendar je v letalski strategiji popolnoma prezrt. Letalski prevoz tovora je bistven del tovornega prevoza in logistike, vpliva na razvojne možnosti regij, zlasti najbolj oddaljenih, in je pomemben element regionalnega načrtovanja. Pomembno je, da se tovorni promet upošteva pri načrtovanju z vidika intermodalne logistike. V obsežni letalski strategiji EU je treba upoštevati tudi letalski prevoz tovora z vidika letaliških zmogljivosti, intermodalnosti in logistične mreže ter še posebej obremenitve s hrupom zaradi poznih večernih, nočnih in zgodnjih jutranjih letov;

13.

ugotavlja, da je razvojni potencial neke regije močno odvisen od kakovosti njenih mednarodnih povezav. Z regionalnega vidika je prednostna naloga sektorja zračnega prevoza zagotoviti dobro povezljivost. Zato si po mnenju OR regije upravičeno prizadevajo za močnejšo in boljšo povezanost z vzpostavitvijo letalskih linij. Za letališča v najbolj oddaljenih regijah so te zračne povezave nujne zaradi njihove geografske lege in zato, ker drugih možnosti za prevoz ni. V zvezi s tem bi lahko spodbujali uvedbo novih direktnih letalskih povezav in trženje destinacij. Pri tem je treba poskrbeti za preglednost, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence in izgube verodostojnosti;

14.

hkrati poudarja, da se povezljivost regij zagotavlja zlasti s celostnimi intermodalnimi prometnimi sistemi. Letalo je sicer pomembno prevozno sredstvo za dolge razdalje in za celinske in medcelinske povezave, vendar je za potovanje od vrat do vrat in večje udobje celotnega potovanja odločilno, kako dobro je letalski promet z ostalimi prevoznimi sredstvi vpet v povezan prometni sistem. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da so zaposleni na letališčih oziroma v njihovi bližini odvisni od javnih prevoznih sredstev, ki ustrezajo njihovemu urniku (večinoma zunaj običajnega delovnega časa);

15.

poudarja pomen preglednosti in dialoga med letališči in letalskimi prevozniki pri določanju letaliških pristojbin. OR se poleg tega zavzema, da se v letalsko strategijo EU zapiše poziv k usklajenemu pobiranju letaliških pristojbin za okoljske vidike v zvezi s hrupom in kakovostjo zraka. Obsežna in usklajena uporaba z okoljem povezanih letaliških pristojbin bi morala močno pripomoči k usmerjanju in biti ena od mnogih spodbud, ki lahko skupaj z ekonomskimi instrumenti za zmanjšanje porabe goriva in vpliva na okolje prispevajo k hitrejši prenovi letalskih flot, ki je zaželena z vidika podnebne in okoljske politike. OR se poleg tega zavzema za to, da strategija na splošno upošteva vprašanje spodbud za pospešeno prenovo letalskih flot, da se zmanjša vpliv zračnega prometa na okolje in podnebje;

16.

obžaluje, da Komisija v strategiji ne namenja pozornosti vlogi in pomenu regionalnih letališč za razvoj zračnega prometa. Pri uravnoteženem pristopu, ki ga želi Komisija uporabiti v skladu s smernicami za državno pomoč za letališča in letalske družbe (UL C 99, 4.4.2014, str. 3), je treba upoštevati nujnost regionalnega razvoja in povezanosti vseh evropskih regij, zlasti redko poseljenih, odročnih in najbolj oddaljenih območij, kjer obstaja jasna nevarnost, da trg teh regionalnih potreb ne bo upošteval. OR poudarja, da je obveznost javne službe na področju prevoza z regionalnega vidika odločilnega pomena. Nujno pa je tudi upoštevati, da je regionalnim letališčem treba omogočiti prejemanje podpore, da bi si dolgoročno lahko trajno zagotovila finančno rentabilnost. Za najbolj oddaljena, odročna in redko poseljena območja ter tista, ki iz drugih razlogov trenutno nimajo dobrih povezav, so letalske povezave z nacionalnimi gospodarskimi in upravnimi središči ter vozlišči zračnega prometa, ki omogočajo nadaljnje potovanje, dolgoročno življenjskega pomena. Za ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj teh regij so v mnogih primerih potrebna javna naročila, pomoč za naložbe in pomoč za tekoče poslovanje za letališča ter zagotovitev slotov za vzlete in pristanke v času največje obremenitve zračnega prometa na vozliščih, ki omogočajo povezovalne lete do evropskih in medcelinskih destinacij. To je nujen pogoj za teritorialno kohezijo v EU, zato OR meni, da bi letalska strategija to morala jasno odražati. OR znova poudarja svoje stališče, da bi se morala Komisija osredotočiti na velika letališča in da se ukrepi državne pomoči za majhna letališča s povprečnim prometom manj kot 300 000 potnikov na leto ne bi smeli obravnavati kot državna pomoč, saj ne morejo bistveno vplivati na trgovino med državami članicami, ker s strukturnega vidika ne morejo pokrivati kapitalskih in obratovalnih stroškov (1) in ker javna podpora prispeva k razvoju varne in ekonomsko vzdržne infrastrukture zračnega prometa v regijah s slabimi prometnimi povezavami (2). Takšno določbo bi vsekakor moralo spremljati znatno povišanje praga (trenutno znaša 200 000 potnikov letno), ki omogoča izjemo za pomoč letališčem, ki zagotavljajo storitve splošnega gospodarskega pomena; ta prag bi moral spet znašati 1 milijon potnikov letno, kot pred sprejetjem t. i. svežnja Almunie o storitvah splošnega gospodarskega pomena. Pogoj za takšen ukrep mora biti, da primerne povezave ni mogoče zagotoviti na noben drug način;

17.

meni, da je uporaba predpisov o državni pomoči, zlasti smernic za državno pomoč za letališča in letalske družbe iz leta 2014, v povezavi s predpisi EU o storitvah splošnega gospodarskega pomena prezapletena. To povzroča negotovost v zvezi z vprašanjem, kako lahko lokalne in regionalne oblasti finančno podprejo regionalna letališča. Obravnava tovrstnih vprašanj v Komisiji je zelo dolgotrajna, zato bi bilo treba natančneje določiti in pospešiti postopke odobravanja. Negotovost in zamude pri obravnavi na splošno otežujejo vzdrževanje ustrezne povezljivosti manjših, odročnih in najbolj oddaljenih regij, to pa lahko negativno vpliva na gospodarski razvoj teh regij;

18.

v zvezi z revizijo uredbe o splošnih skupinskih izjemah (3), katere namen je izvzeti državno pomoč za letališko infrastrukturo iz zahteve po obvezni prijavi, OR izrecno podpira pristop Evropske komisije k investicijski podpori za regionalna letališča, in sicer, da „ni primerno določiti praga za priglasitev v smislu zneska pomoči, saj je učinek ukrepa pomoči na konkurenco odvisen predvsem od velikosti letališča in ne velikosti naložbe“. OR od Komisije tudi pričakuje, da bo opredelitve „pojmov na področju pomoči za regionalna letališča“ prilagodila že obstoječi zakonodaji EU;

19.

pozdravlja, da se v strategiji poudarja pomen raziskav in razvoja ter inovacij za ohranjanje vodilne vloge Evrope na področju zračnega prometa in letalske industrije. OR poudarja vlogo regij, zlasti tudi v zvezi z njihovo odgovornostjo za delo na področju regionalnega razvoja, ki poteka v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem ter visokim šolstvom na področju raziskav, razvoja in inovacij. Raziskave in razvoj, ki lahko pripomorejo k zajezitvi okoljskih vplivov zračnega prometa, so še posebej v interesu lokalnih in regionalnih oblasti. Pomembno raziskovalno področje je na primer razvoj cenovno ugodnih nefosilnih goriv za zračni promet;

20.

je prepričan, da je na lokalni in regionalni ravni velik potencial za uporabo brezpilotnih zrakoplovov, zlasti v redko poseljenih evropskih regijah, in podpira cilj, da bi Evropa postala pionir pri razvoju in uporabi tehnologije brezpilotnih zrakoplovov. Kot primer za področje uporabe z velikim razvojnim potencialom je treba navesti kmetijstvo, kjer uporaba brezpilotnih zrakoplovov dolgoročno lahko prispeva k povečanju učinkovitosti. Pričakuje se, da se bo nabor storitev, ki se lahko opravljajo z brezpilotnimi zrakoplovi, bistveno razširil in povečal, kar bi zelo koristilo podjetjem in državljanom. Hkrati vse večja uporaba brezpilotnih zrakoplovov pomeni tudi, da je treba obravnavati in rešiti probleme, povezane z varnostjo v zračnem prostoru in na tleh, vprašanje varovanja zasebnosti, uporabo radijskih frekvenc ter vprašanja odgovornosti in sprejemanja v javnosti. OR je v zvezi s tem izvedel oceno teritorialnega učinka uporabe brezpilotnih zrakoplovov na lokalni in regionalni ravni. Odbor se zavzema za osnovne predpise na evropski ravni za uporabo brezpilotnih zrakoplovov, ki morajo temeljiti na tveganjih, biti usklajeni in upoštevati načelo subsidiarnosti; poudarja, da je potreben dialog med Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA), ki je zadolžena za temeljna regulativna vprašanja, in ustreznimi akterji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v državah članicah. Tehnologija brezpilotnih zrakoplovov daje letalstvu drugačno lokalno in regionalno pokritost kot prej in to prostorsko razsežnost je treba v zakonih in predpisih priznati. Ti splošni usklajeni predpisi za uporabo brezpilotnih zrakoplovov morajo vključevati predpise o certificiranju in homologaciji, ki določajo izobrazbo in usposobljenost za upravljanje in vzdrževanje brezpilotnih zrakoplovov, da se zagotovi prosto gibanje teh strokovnjakov ter svoboda ustanavljanja podjetij kjer koli v EU;

21.

z začudenjem ugotavlja, da se podnebno vprašanje, ki je eden od absolutno največjih skupnih izzivov za prihodnost, v strategiji obravnava le na kratko. V zvezi s tem poudarja, da je razdrobljenost evropskega neba in pomanjkanje blažilnih ukrepov na globalni ravni treba obravnavati kot pomembna dejavnika, ki zavirata zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida. Vzpostavitev globalnega mehanizma za zajezitev posledic letalstva za podnebje v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) je dobra in pomembna namera, vendar pa to ne sme biti ovira, da v skladu s ciljem, navedenim v strategiji, da se ohranjajo in sčasoma krepijo okoljski standardi, ne bi imeli večjih ambicij, kot so osnovni cilji, ki jih določi ICAO. Posebno pozornost je treba nameniti zmanjšanju vsakršnih težav z dostopnostjo in konkurenčnostjo v primeru regij iz člena 349 PDEU;

22.

obžaluje, da letalski sektor (skupaj s pomorskim) ni bil upoštevan v lanskem pariškem sporazumu o podnebnih spremembah. Sicer poudarja, da leti znotraj EU že sodijo v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vendar odločno spodbuja k uporabi takšnega mehanizma tudi zunaj EU, da se zajezijo emisije ogljikovega dioksida. Zato OR odločno poziva ICAO, naj na naslednjem, 39. zasedanju skupščine naredi korak naprej na tem področju;

23.

poudarja, da je blažitev podnebnih sprememb odgovornost, ki jo morajo skupaj prevzeti vsi akterji; pomembno je, da se obravnava s širšega vidika in da se vplivi zračnega prometa na podnebje ne obravnavajo izolirano. Promet po kopnem in letališke dejavnosti ustvarjajo na lokalni in regionalni ravni pomemben del (do 50 %) emisij ogljikovega dioksida. Sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi, zasebnimi podjetji in letališči za razvoj intermodalnih prometnih rešitev z manj vplivi na podnebje, je primer pobude, ki lahko jasno prispeva k zmanjšanju podnebnih posledic. Mnoga letališča izvajajo ambiciozne programe, ki prispevajo k občutnemu zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida na evropskih letališčih. OR meni, da je treba v letalski strategiji nameniti pozornost odgovornosti in potencialu lokalne in regionalne ravni pri aktivnem omejevanju emisij ogljikovega dioksida v zračnem prometu;

24.

meni, da je hrup, ki ga povzročajo letala, velik problem, ki ga je treba rešiti, da bi se letalstvo v EU lahko nadalje razvijalo. OR z začudenjem ugotavlja, da se ta tako pomembna problematika, povezana z zračnim prometom, tako pomanjkljivo obravnava. Letalski hrup povzroča velike zdravstvene probleme in zmanjšuje kakovost življenja. Ker so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za zdravje, varnost in dobro počutje prebivalcev ter za prostorsko načrtovanje, imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju hrupa, ki ga povzročajo letala v okolici letališč, in reševanju s tem povezanih navzkrižij interesov;

25.

poleg tega poziva, da se temeljito proučijo ostali okoljski vplivi zračnega prometa, zlasti emisije dušikovega oksida in delcev. Strategija navaja pričakovane rezultate projektov raziskav in razvoja, kot sta Čisto nebo in SESAR; s pomočjo letnega okoljskega poročila naj bi EU, države članice in letalski sektor lažje spremljali okoljsko uspešnost zračnega prometa ter ocenjevali učinkovitost različnih ukrepov. OR pozdravlja to sistematično, dosledno in redno ocenjevanje okoljske uspešnosti. Za lokalne in regionalne oblasti je izjemno pomembno, da imajo dostop do podatkov nižje geografske ravni;

26.

meni, da je treba v letalski strategiji izrecno priznati odločilno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, in poziva k razvoju ustreznega sodelovanja med upravljavci letališč ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Pri tem je treba poudariti primere dobre prakse, da se spodbudi in podpre tovrsten razvoj;

27.

v zvezi z vplivi na okolje se zavzema za dva temeljna pristopa, ki se morata dopolnjevati. V okviru prvega je treba omejiti nastanek emisij pri viru, na kar imajo velik vpliv mednarodni standardi in instrumenti. V okviru drugega je pomembno izvajanje prostorskega načrtovanja in drugih ukrepov na lokalni in regionalni ravni, pri čemer lokalne in regionalne oblasti, letališča in letalski sektor sodelujejo z namenom, da se omejijo lokalne emisije oziroma njihove posledice. V strategiji sta popolnoma spregledana pomen načrtovanja na lokalni in regionalni ravni ter ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi s tem, kar je velika pomanjkljivost.