21.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/54

1.

pozdravlja splošne cilje in načela predloga, da se odpravijo ovire za enotni digitalni trg in prepreči nadaljnja fragmentacija v okviru posodobitve javne uprave;

2.

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri posodobitvi javne uprave, saj razvijajo in upravljajo digitalno infrastrukturo in digitalne storitve na družbeno pomembnih področjih, hkrati pa so pristojne za neposredno zagotavljanje teh storitev državljanom z izpolnjevanjem pričakovanj v vse bolj digitaliziranem svetu;

3.

poudarja velik pomen javnih storitev, ki so motor za digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva (prek e-uprave), in ugotavlja, da so v predlogih sicer zajeti ukrepi, ki pokrivajo večino življenjskih situacij državljanov, vendar manjkajo ukrepi na področju kulture in izobraževanja;

4.

opozarja na potrebo po posodobitvi javnih ustanov in sistemov upravljanja ter njihovi dostopnosti za državljane in podjetja prek digitalnih storitev, in poudarja, da podpira razvoj čezmejnih javnih storitev, zlasti tistih, ki bi omogočale interoperabilnost in prenos informacij, kot so elektronsko javno naročanje, elektronska identifikacija, elektronski podpis, elektronsko vročanje dokumentov in drugi osnovni vidiki e-uprave (1);

5.

priporoča, naj lokalne in regionalne oblasti, ki so pomembne za uspešnost načrtovanih ukrepov, sodelujejo tudi pri zasnovi nacionalnih ukrepov in instrumentov iz akcijskega načrta, ne samo pri njihovem izvajanju;

6.

predlaga, naj bo Evropski odbor regij v usmerjevalnem odboru akcijskega načrta za e-upravo, da bi lokalno in regionalno razsežnost vključili v razpravo, saj večino socialnih storitev zagotavljajo lokalni in regionalni izvajalci;

7.

se strinja s stališčem Komisije, da e-uprava pomeni bolj enostavno, učinkovito in transparentno upravo;

8.

meni, da je pomen, ki se pripisuje digitalizaciji upravljanja evropskih, nacionalnih ali lokalnih organov, pozitiven dejavnik, zlasti z vidika poenostavitve upravnih postopkov, ki so zelo zamudni, pa tudi zato, ker digitalizacija državljanom omogoča, da sledijo zakonodajnemu delu, da so obveščeni o vprašanjih, ki se jih neposredno dotikajo, ter da aktivno sodelujejo v procesih odločanja;

9.

se strinja tudi z oceno Komisije, da številni državljani in podjetja še vedno ne izkoriščajo celotnega potenciala digitalnih javnih storitev, in opozarja na razlike v razvoju e-uprave v evropskih regijah in državah članicah;

10.

v zvezi s tem pozdravlja cilj akcijskega načrta, da bi bil instrument, ki bi združeval ukrepe za posodobitev javne uprave v Evropi;

11.

pozdravlja dinamičen in prožen pristop akcijskega načrta, ki omogoča sprejetje dodatnih ukrepov, s katerimi bi izkoristili strokovno znanje lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju digitalnih javnih storitev na družbeno ključnih področjih, kot so izobraževanje, socialne storitve, zdravstvo in infrastruktura;

12.

izpostavlja potencial e-upravljanja na številnih področjih, tudi pri odzivanju na nesreče; z izkoriščanjem mobilne tehnologije, interneta in družbenih medijev za namene komuniciranja se lahko koristno prispeva k zbiranju, razširjanju in usklajevanju podatkov, pa tudi podpreta demokratična odgovornost in preglednost;

13.

poudarja cilj akcijskega načrta, da se podpre posodobitev javnega sektorja. Da bi bilo to učinkovito, bi morale lokalne in regionalne oblasti pri tem sodelovati in imeti enostaven dostop do sredstev in podpornih ukrepov programov EU, ki bi se usklajevali v okviru akcijskega načrta;

14.

podpira vizijo Komisije, da se do leta 2020 zagotovi odprta, učinkovita in vključujoča javna uprava in da bodo javni organi vsem državljanom in podjetjem v EU zagotavljali čezmejne, personalizirane, uporabniku prijazne in vsestranske digitalne javne storitve;

15.

se strinja, da je transparentna uprava, ki zagotavlja informacije in storitve na odprt in varen način, pomembna za večjo transparentnost in učinkovitost, in opozarja, da je za določene vrste informacij, ki jih obdelujejo javni organi, potrebna visoka raven zaščite;

16.

pozdravlja načelo „privzete digitalnosti“, kar pomeni, da bi javna uprava storitve zagotavljala predvsem digitalno, in zato poudarja, da so potrebna dolgoročna in strukturirana prizadevanja za krepitev digitalne vključenosti, da bi imelo več ljudi dostop do infrastrukture ter znanj in spretnosti, ki bi jim omogočali, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija;

17.

podpira načelo „samo enkrat“, kar pomeni, da bi morale javne uprave zagotoviti, da državljanom in podjetjem istih informacij ne bo treba predložiti več kot enkrat;

18.

hkrati opozarja na pravne, tehnične in organizacijske izzive za ponovno uporabo informacij, ki jih bo treba obravnavati; v zvezi s tem pozdravlja pilotni projekt za uveljavljanje načela „samo enkrat“ pri čezmejnem sodelovanju med podjetji in upravnimi organi in meni, da je treba v pilotni fazi oceniti tesne stike podjetij z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

19.

meni, da se splača preučiti inovativne koncepte e-upravljanja, kot je e-dovoljenje za bivanje, ki državljanom in podjetjem zagotavlja dostop do določenih storitev, pri čemer se od njih ne zahteva, da v državi fizično prebivajo. S tem se zmanjša nadležna birokracija in je država privlačnejša za naložbe tujih podjetij;

20.

priznava koristnost načela vključenosti pri razvoju digitalnih vsebin in storitev za vse uporabnike, zlasti invalide. Zato je treba sodelovanje in raziskave nadaljevati, da bi posodobili obstoječe standarde in s tem dohajali tehnološki razvoj;

21.

se strinja z načelom, da mora izmenjava informacij in podatkov javnih uprav ter z državljani in podjetji potekati transparentno in vključujoče; hkrati poudarja, da morajo posamezne institucije odgovorno odločati o tem, kateri podatki morajo biti na voljo javnosti in katere je treba zaščititi;

22.

podpira načelo „privzete čezmejnosti“ za javne digitalne storitve in poudarja, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti, zlasti v obmejnih regijah, ključno vlogo pri opredelitvi in razvoju ustreznih, učinkovitih in nemotenih čezmejnih storitev;

23.

podpira načelo „privzete interoperabilnosti“, ki je ključnega pomena za izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja digitalizacija;

24.

se strinja s Komisijo, da je ustrezno varstvo osebnih podatkov, zasebnost in varnost informacij treba upoštevati že v začetni fazi razvoja digitalnih storitev, saj pomanjkanje zaupanja v digitalne storitve še vedno ovira razvoj e-uprave;

25.

hkrati poudarja, da načelo „privzete čezmejnosti“ za e-upravo in interoperabilnost javnih uprav ne sme nadomestiti nacionalnih, regionalnih in lokalnih rešitev, ki že dobro delujejo, temveč mora ponuditi pregled standardov in specifikacij, ki jih lahko uprave uporabijo kot podlago za doseganje interoperabilnosti pri obnovi obstoječih sistemov;

26.

opozarja, da mora vsaka organizacija, ki upravlja s kakršnimi koli občutljivimi podatki, sistematično skrbeti za klasifikacijo in varnost podatkov. Dejanja, kot so sofisticirani napadi hekerjev, kibernetske vojne in kibernetski terorizem, lahko namreč povzročijo precejšnjo škodo. Kljub prizadevanju za transparentnost je treba vsakršno informacijo, za katero se ugotovi, da jo je treba zaščititi, tudi dejansko ustrezno zaščititi. Izjemoma to lahko pomeni, da se informacije ali celotni sistem fizično loči od interneta;

27.

zato pozdravlja harmonizacijo pravnega okvira s splošno uredbo o varstvu podatkov, vendar opozarja na svetovno konkurenco na tem področju in poudarja, da je treba zagotoviti, da pravni okvir ne bo omejeval razvoja novih rešitev in storitev;

28.

poudarja pomen praktičnih smernic za uredbo o varstvu podatkov, pa tudi da je treba vse zainteresirane strani vključiti v razpravo o lastninskih pravicah in odgovornosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;

29.

poudarja vlogo, ki jo ima Komisija pri ustvarjanju osnovnih pogojev za interoperabilnost in harmonizacijo, da se omogoči izmenjava informacij, na kateri temeljijo ta načela;

30.

poudarja, da v Evropi določene skupine prebivalstva še vedno nimajo dostopa do interneta oziroma nimajo zadostnih digitalnih spretnosti za uporabo digitalnih storitev in da bo treba še veliko storiti, da bi izboljšali digitalno vključenost;

31.

poudarja, da so nujna zanesljiva, visokozmogljiva in cenovno dostopna omrežja na vseh območjih, da bi vsem državljanom in podjetjem omogočila dostop do sodobnih digitalnih javnih storitev in čim boljši izkoristek novih tehnologij (internet stvari, velepodatki, e-zdravje, pametna mesta itd.);

32.

poudarja, da je treba dosledno in nenehno razvijati nove možnosti podpore na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje razvoja hitrih širokopasovnih povezav na vseh območjih, zlasti na podeželju, kjer zaradi pomanjkanja dobička pogosto ni razvoja, ki bi ga narekoval trg;

33.

poudarja, da je za posodobitev javne uprave treba razviti skupne standarde in tehnične specifikacije skupaj z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to omogočilo učinkovite in ponovno uporabljive digitalne storitve z visoko stopnjo interoperabilnosti;

34.

pozdravlja napovedani pregled evropskega okvira interoperabilnosti in poziva Komisijo, naj spodbudi javne organe k uporabi priporočil iz okvira;

35.

opozarja, da je treba v evropskem okviru interoperabilnosti lokalne in regionalne oblasti obravnavati ne samo kot uporabnike čezmejnih standardov in storitev, temveč tudi kot pomembne razvijalce;

36.

pozdravlja načrt Komisije za razvoj prototipa za evropski katalog standardov IKT za javna naročila in poudarja ključni pomen javnih naročil, zlasti za lokalne in regionalne organe, da bi se izognili priklenitvi na prodajalca oziroma dobavitelja in omogočili rešitve in storitve z visoko stopnjo interoperabilnosti in inovativnosti;

37.

poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v svojih prizadevanjih za podporo popolnega prehoda na e-javno naročanje do leta 2019, zlasti ker se bodo morda izzivi pojavili na lokalni in regionalni ravni izvrševanja; bistveno bo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi upravami ter zasebnim sektorjem, da se lahko v celoti uresniči potencial prihrankov, ki jih je mogoče ustvariti na trgu javnega naročanja in ki naj bi po ocenah znašali več kot 2 bilijona EUR;

38.

ugotavlja, da je elektronska identifikacija ključni element za varne, učinkovite in dostopne javne digitalne storitve, in pozdravlja namero Komisije, da pospeši uvajanje storitev eIDAS (2);

39.

opozarja, da so za interoperabilnost in pripravo standardov potrebni čas, dolgoročna vizija ter zadostno in stalno financiranje;

40.

zato pozdravlja dejstvo, da bo Komisija predstavila načrt za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti čezmejnih digitalnih storitev. To je nujno, da se okrepi zaupanje v storitve in njihove tehnične elemente ter zagotovi, da ta prizadevanja ne bodo zaman;

41.

meni, da bi morali javni organi v sodelovanju z zasebnim in nepridobitnim sektorjem zagotoviti ustrezno in dostopno infrastrukturo, vendar poziva Komisijo, naj glede na to, da je težko določiti ustrezen časovni okvir za prenovo sistemov in tehnologij pri digitalnih ekosistemih, pozorno oceni morebitne posledice in omejitve morebitne uvedbe načela „brez podedovanega“;

42.

pozdravlja namero Komisije, da iz evropskega portala e-pravosodje ustvari enotno kontaktno točko za informacije o evropskem pravosodju in dostop do sodnih postopkov ter informacije o podjetjih in registrih plačilne nesposobnosti;

43.

pozdravlja obvezno povezovanje vseh poslovnih registrov držav članic, saj podjetja vse bolj delujejo zunaj nacionalnih meja in obstaja potreba po informacijah o podjetjih v čezmejnem kontekstu, zlasti v obmejnih evropskih regijah;

44.

pri tem pozdravlja tudi elektronsko povezovanje registrov plačilne nesposobnosti, da bi povečali transparentnost in pravno varnost na notranjem trgu in preprečili izbiranje najugodnejšega sodišča;

45.

podpira pobudo za spodbujanje uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklusu podjetja in pričakuje, da bo ta pobuda zmanjšala upravno breme za podjetja;

46.

pozdravlja namero Komisije, da predlaga razširitev enotnega elektronskega mehanizma za registracije in plačila DDV, in poziva k ciljno usmerjenemu nadaljnjemu razvoju kompleksnih predpisov o DDV, da bi spodbudili čezmejno elektronsko poslovanje. To bi še zlasti koristilo malim in mikro podjetjem, saj težje kot večja podjetja obvladujejo upravno breme, ki je neizogibno povezano s kompleksnimi predpisi;

47.

podpira spodbujanje čezmejne mobilnosti državljanov z elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti (EESSI) ter izmenjavo informacij med iskalci zaposlitve in delodajalci v EU (EURES);

48.

pozdravlja pobude EU za čezmejno izmenjavo zdravstvenih podatkov in storitev, vključno z interoperabilnimi sistemi za elektronsko izdajanje receptov, kar naj bi okrepilo varnost pacientov, je v skladu z direktivo o mobilnosti pacientov (3) ter bo prispevalo k večji kakovosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva;

49.

se strinja s stališčem Komisije, da je treba državljane, podjetja in raziskovalce čim bolj vključiti v snovanje in izvajanje digitalnih javnih storitev, saj bi se s tem povečale kakovost, učinkovitost in preprostost uporabe teh storitev;

50.

poudarja, da so odprti podatki, ki so tretjim stranem dostopni na varen in zanesljiv način, nujen predpogoj za posodobitev in spremembo lokalnih in regionalnih oblasti, da bodo lahko ponujale nove in inovativne storitve v okviru svojih dejavnosti;

51.

zato pozdravlja pobudo za vzpostavitev evropske platforme, kjer bi lahko organi objavljali podatke in storitve, vendar poudarja, da bi morala Komisija lokalnim in regionalnim oblastem nuditi tehnično in metodološko podporo za razvoj in usklajevanje strategij za objavo podatkov;

52.

ugotavlja, da bo zagotavljanje visokokakovostnih interoperabilnih podatkov zahtevalo sodelovanje, na primer v zvezi z informacijsko arhitekturo, razvrščanjem podatkov in interoperabilnostjo na vseh ravneh, zato pozdravlja razvoj in uporabo podatkovne infrastrukture na ravni EU, pri čemer lahko delo, opravljeno v okviru direktive INSPIRE, služi kot model za skupni opis podatkov;

53.

v zvezi s tem pozdravlja evropsko pobudo za računalništvo v oblaku (4) kot priložnost za povečanje transparentnosti in učinkovitosti, saj omogoča skupno infrastrukturo v oblaku za zagotavljanje storitev e-uprave;

54.

poudarja izjemen pomen digitalne pismenosti ter znanj in spretnosti državljanov ter zaposlenih in iskalcev dela za široko uveljavljanje digitalizacije v gospodarstvu in posodobitve javne uprave;

55.

se strinja, da sta za izvajanje akcijskega načrta potrebna skupna zaveza in deljena odgovornost vseh ravni oblasti, in poudarja odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti, ki so glavni „vmesnik“ javnega sektorja za državljane in podjetja.