21.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/39

1.

pozdravlja pobudo Komisije za akcijski načrt, v katerem so predstavljeni koraki za to, da se do leta 2017 predlaga vzpostavitev enotnega območja davka na dodano vrednost (DDV) v EU;

2.

priznava, da je sistem DDV bistveni element enotnega trga in da bi bila potrebna njegova reforma, da bi postal bolj preprost, pravičen, učinkovit in manj dovzeten za goljufije, s čimer bi izboljšali konkurenčne pogoje podjetij, zmanjšali diskriminacijo med potrošniki in optimizirali pobiranje davkov;

3.

ugotavlja, da je enotno območje DDV v EU pomembno za lokalne in regionalne oblasti, saj so te v nekaterih državah članicah pristojne za obračunavanje DDV, ter da je porazdelitev prihodkov iz DDV osrednjega pomena pri izvajanju mehanizmov finančne izravnave v korist lokalnih in regionalnih oblasti; vendar poudarja, da sistemi držav članic za nacionalno porazdelitev prihodkov iz DDV niso v pristojnosti EU;

4.

opozarja, da je DDV tudi pomemben vir prihodkov v sistemu lastnih sredstev EU, saj je leta 2014 znašal 17,6 milijarde EUR, kar je 12,3 % vseh prihodkov EU;

5.

podpira tudi cilj boja proti goljufijam, ki si ga je zastavila Komisija. Izredno veliko število goljufij je dokaz, da je sedanji sistem pomanjkljiv, vsako leto pa to povzroči znatno izgubo prihodkov za države članice; na ravni EU ta izguba po ocenah znaša 170 milijard EUR letno. To negativno vpliva na proračun javnega sektorja, tudi proračun lokalnih in regionalnih oblasti v nekaterih državah članicah, in na njihovo zmožnost zagotavljanja kakovostnih storitev. Odbor regij zato države članice poziva, naj zbirajo in objavijo statistične podatke o čezmejnih goljufijah na področju DDV;

6.

poudarja, da imajo podjetja, ki poslujejo čezmejno, zaradi razdrobljenosti in kompleksnosti sistema DDV veliko stroškov z zagotavljanjem skladnosti. Ti stroški so nesorazmerno visoki za mala in srednja podjetja (MSP), ki so temelj gospodarstva in zaposlovanja na regionalni ravni. Meni, da mora akcijski načrt za DDV privesti tudi do poenostavitve za podjetja, ki zakonito poslujejo na čezmejni ravni. S sistemom DDV se ne smejo ustvarjati ovire za čezmejno poslovanje;

7.

opozarja, da različni sistemi DDV in stopnje obdavčitve vplivajo zlasti na obmejne regije ter dejavnosti MSP v teh regijah. Zato je treba oceniti teritorialni učinek predlogov, ki omogočajo prožnejše določanje stopenj DDV;

8.

ugotavlja, da direktiva o DDV vsebuje določbe v zvezi s stopnjami DDV za zaščito enotnega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence; meni, da so ta načela bistvenega pomena in da bi bilo treba pozorno preučiti vse predloge, ki državam članicam puščajo več manevrskega prostora pri določanju stopenj, da se preveri njihov učinek na notranji trg in konkurenco;

9.

podpira reforme sistema DDV, ki bi lahko v prihodnje spodbujale ustvarjanje temeljev za rast, konkurenčnost in zaposlovanje, tj. razcvet digitalnega in mobilnega gospodarstva, novih gospodarskih modelov in storitvenih podjetij. Pri tem pozdravlja predlog Komisije, da se sistem „vse na enem mestu“ za DDV za elektronske storitve uporabi tudi pri dobavi blaga, kar bi temeljilo na pilotnem projektu, s katerim naj bi izboljšali sodelovanje med davčnimi upravami in podjetji, ki poslujejo v sektorju elektronike;

10.

meni, da se učinkovitost na področju davčnih uprav med državami članicami zelo razlikuje. Sodelovanje in zaupanje med davčnimi upravami nista zadovoljiva. Odbor meni, da bi morale banke v primerih domnevnih goljufij na področju DDV v okviru veljavnih predpisov o varstvu podatkov polno sodelovati z davčnimi organi;

11.

priporoča, da se preučijo dobre prakse držav članic, v skladu s katerimi se del prihodkov iz DDV dodeli lokalnim in regionalnim oblastem oziroma se tem dodeli pristojnost za obračunavanje davkov;

12.

poziva, naj se v posvetovanja o spremembah sistema DDV vključijo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti na nacionalni ravni ter Odbor regij na ravni EU, saj te odločitve neposredno vplivajo na blaginjo prebivalcev, konkurenčnost podjetij in prihodke javnih organov;

13.

poziva, naj se pri obravnavi načela, v skladu s katerim za plačila DDV pri čezmejnih transakcijah veljajo enake zahteve kot pri nacionalnih transakcijah, zlasti upošteva njegov učinek na MSP, če se hkrati ohranijo različne stopnje DDV;

14.

se strinja, da mora novi sistem temeljiti na načelu obdavčitve v namembni državi in določati, da je treba DDV pri prodaji stranki iz druge države članice EU zaračunati v skladu z zakonodajo države dobaviteljice in po stopnji, ki se uporablja v namembni državi, ter da je treba prihodke iz DDV iz države, ki je davek pobrala, nakazati pristojnemu organu v državi potrošnje;

15.

pozdravlja namero, da se podjetjem, ki trgovinske posle opravljajo na notranjem trgu, omogoči, da vsa vprašanja v zvezi z DDV rešujejo pri pristojnem organu v svoji državi izvora ter da se jim ni treba registrirati za namene DDV, predložiti obračuna DDV ali plačati dajatev v vseh državah članicah EU, v katerih opravljajo trgovinske posle. S temi poenostavitvami se ne sme ogroziti prihodkov iz DDV ali posegati v davčno suverenost držav članic;

16.

meni, da je načrt Komisije ambiciozen in da bo za njegovo izvedbo potreben čas, zato se strinja z načelom postopnega izvajanja;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za bolj učinkovito obdavčevanje in boj proti goljufijam, da se zmanjša delež nepobranega DDV v državah članicah. Tako lahko znatno prispevajo k prizadevanjem za vzpostavitev zaupanja v davčne uprave in učinkovito sodelovanje, ki je potrebno za dobro delovanje novega sistema. Odbor poudarja, da se z uvajanjem novih poročil in revizijskih orodij ne sme povzročati pretirane obremenitve za podjetja, zlasti MSP;

18.

poziva države članice, naj sprejmejo konkretne odločitve v zvezi z zakonodajo o DDV v Evropski uniji, da se predvsem odpravijo doslej ugotovljene razlike med državami članicami v zvezi z izjemami od uporabe direktive o DDV, odobrenimi posameznim državam, in se vse države članice spodbudi k izvajanju teh izjem;

19.

opozarja, da mora Komisija pri oblikovanju predlogov za večjo učinkovitost davčnih uprav upoštevati nacionalne in/ali regionalne upravne pristojnosti;

20.

spodbuja bolj učinkovito uporabo informacijskih orodij in vseh razpoložljivih elektronskih podatkov za boj proti goljufijam ob hkratnem zagotavljanju varstva podatkov;

21.

glede na to, da je bil v številnih državah vzpostavljen sistem obrnjene davčne obveznosti in ločenih plačil za DDV (1), poudarja, da je treba povečati zaupanje prebivalcev v to, da se plačani DDV resnično nakaže v nacionalne, regionalne ali lokalne proračune, saj so državljani glavni dejanski plačniki DDV; priporoča, da se preuči možnost uvedbe sistema prostovoljnega elektronskega plačevanja, s čimer bi DDV od nakupov državljanov nakazali v proračun pristojnega organa, znesek nakupa brez DDV pa kot doslej na račun prodajalca;

22.

poudarja, da ni dovolj dokazov za izkrivljanje konkurence, povezano z neobračunavanjem DDV za nekatere vrste dejavnosti organov v javnem sektorju, dejavnosti medobčinskega sodelovanja ali dejavnosti, ki naj bi bile javnega pomena. Za določitev, da osebe javnega prava niso zavezane k plačilu DDV, se uporabljajo objektivna in na evropski ravni usklajena merila in o tem ne presojajo države članice;

23.

poziva k upoštevanju interesov lokalnih in regionalnih oblasti pri oceni učinka, ki ga bo Komisija predvidoma objavila leta 2017; v zvezi s tem bi morali v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi natančneje opredeliti pojem „(znatnega) izkrivljanja konkurence“;

24.

meni, da je treba vsem državam nujno zagotoviti možnost, da uporabijo katero koli izjemo, ki je bila v preteklosti sprejeta za katero koli državo članico;

25.

poziva, naj se stopnja DDV za šolske objekte zniža na 6 %;

26.

poudarja, da je sedanji seznam znižanih stopenj DDV precej nepregleden in nima jasno utemeljene podlage. Zato obžaluje, da Komisija ni pripravila izčrpnega in preglednega seznama odobrenih znižanih stopenj DDV; meni, da je treba pregledati seznam znižanih stopenj DDV ob upoštevanju tehnološkega in gospodarskega razvoja ter drugih sprememb in izkrivljanja, ki ga povzročajo različne stopnje DDV za podobno blago in storitve; ta pregled bi moral v čim večji meri privesti do uskladitve, da se prepreči izkrivljanje konkurence na enotnem trgu za MSP;

27.

poleg tega meni, da bi bila za subjekte, ki izvajajo dejavnosti javnega pomena, z ekonomskega vidika še bolj zanimiva možnost, da se DDV odbije naknadno, kot pa da predhodno niso zavezani k plačilu DDV;

28.

meni, da je možnost 1 (razširitev in redni pregled seznama blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje) verjetno manj tvegana kot možnost 2 (odprava seznama blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje);

29.

meni, da bi puščanje večjega manevrskega prostora državam članicam pri določanju stopenj neizogibno privedlo do večjega števila različnih stopenj, kar bi lahko povzročilo izkrivljanje enotnega trga in večjo obremenitev za podjetja, zlasti MSP; poudarja, da bi morala Komisija izvesti temeljito oceno, da se preučijo posledice teh predlogov za konkurenco in upravno obremenitev podjetij ter njihov teritorialni učinek, zlasti v obmejnih regijah;

30.

ugotavlja, da so v sporočilu omenjeni tudi drugi stroški in pomanjkljivosti, povezani s prenosom pristojnosti na področju znižanja stopenj na države članice, zlasti tveganje, povezano z zmanjšanjem prihodkov iz DDV in kompleksnostjo DDV ter s povečanjem stroškov in pravne negotovosti za podjetja; meni, da bi bilo treba to tveganje podrobno preučiti;

31.

v skladu z mnenjem Razmetavanje s hrano (junij 2016) podpira predlog, da bi bili veliki prodajalci na drobno upravičeni do odbitka DDV za neprodano hrano, ki jo podarijo;

32.

poudarja, da zapletena pravila o DDV, ki se med državami članicami razlikujejo, sodijo med glavne ovire za elektronsko poslovanje; priznava, da je treba sistem DDV poenostaviti in zmanjšati stroške za zagotavljanje skladnosti, ki jih imajo MSP, zlasti z odpravo pogojev, ki so manj ugodni za podjetja s sedežem v Evropski uniji kot za dobavitelje iz tretjih držav;

33.

se strinja z razširitvijo mehanizma enotne točke, ki obsega prodajo blaga, in z uvedbo ali povišanjem praga za DDV za zagonska podjetja in mikropodjetja;

34.

pozdravlja predlog za odpravo oprostitve plačila DDV za uvoz majhnih pošiljk iz tretjih držav in da se omogoči nadzor z enotno revizijo čezmejnih poslov, saj so evropska mala in srednja podjetja trenutno v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z MSP v tretjih državah;

35.

poudarja, da so MSP temelj gospodarskega razvoja v lokalnih in regionalnih skupnostih ter da so stroški, ki jih morajo ta kriti za zagotavljanje spoštovanja pravil glede DDV, sorazmerno višji od stroškov velikih podjetij, zato se MSP pri poslovanju soočajo z neugodnimi konkurenčnimi pogoji;

36.

opozarja, da so bili v številnih državah sprejeti ukrepi za poenostavitev registracije novih podjetij, katerih namen je očitno bil izboljšati poslovno okolje, vendar pa pogosto spodbujajo ustanavljanje podjetij, pri katerem se omogoča oblikovanje sistemov goljufij (davčni vrtiljak);

37.

meni, da bi morale biti za nadzor dejavnosti podjetij, ki delujejo zakonito, odgovorne ustrezne nacionalne institucije (vključno z davčnimi upravami); te odgovornosti se ne sme prenesti na druge organe oziroma podjetja, kot je v svojih odločbah v zvezi z DDV že večkrat podarilo Sodišče EU;

38.

predlaga, naj Komisija v svežnju ukrepov za MSP, ki ga bo predložila leta 2017, predvidi ustrezne ukrepe za poenostavitev.