21.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/34

1.

meni, da so pobude Komisije v zvezi z računalništvom v oblaku v Evropi in prednostnimi nalogami na področju standardizacije IKT pomembne, zlasti glede na položaj Evrope v svetovnem digitalnem gospodarstvu in uresničevanje ciljev strategije za enotni digitalni trg;

2.

ugotavlja, da se bo z zmanjšanjem ovir za izmenjavo znanja občutno izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, od česar bodo imele korist tudi lokalne in regionalne oblasti;

3.

ocenjuje, da je postopno uvajanje storitev računalništva v oblaku v Evropi, ki ga predvideva Komisija, smiselno, in pozdravlja dejstvo, da bo okvir najprej znanstveni skupnosti, nato pa tudi podjetjem ter lokalnim in regionalnim oblastem, omogočal uporabo in ustvarjanje skupnega znanja;

4.

tako kot Komisija meni, da je mogoče konkurenčno visoko zmogljivo računalništvo razviti le s skupnimi ukrepi;

5.

se strinja s Komisijo, da je treba v Evropi okrepiti prizadevanja za standardizacijo IKT, če želimo izkoristiti potencial digitalizacije in izvajati čezmejne storitve;

6.

poudarja, da morajo imeti podjetja in javni sektor ne glede na standardizacijo IKT možnosti za razvoj, pridobivanje in uporabo inovativnih rešitev, ki odstopajo od teh standardov;

7.

ugotavlja, da sta priprava in/ali uporaba skupnih standardov na številnih področjih, ki so ključna za enotni digitalni trg, na primer pri elektronski identifikaciji, še vedno močno pomanjkljivi, prav tako je še vedno zelo zaskrbljen, ker geografske razlike pri dostopnosti hitrih širokopasovnih povezav zavirajo dokončanje enotnega digitalnega trga (1). Otoška lega je negativen geografski dejavnik, saj zahteva uporabo dragih podmorskih kablov;

8.

v tej zvezi ponavlja svoj poziv, da je treba projekte razvoja širokopasovnih povezav priznati za storitve splošnega gospodarskega pomena (2);

9.

potrjuje, da so lokalne in regionalne oblasti v Evropi močno zainteresirane za razvoj izmenjave znanja in notifikacijo standardov IKT, potrebnih za izpolnitev njihovih potreb v zvezi z razvojem javnih storitev (3);

10.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ustrezni nacionalni akterji v vseh državah članicah sprejeli primerne ukrepe za spodbujanje storitev računalništva v oblaku za odprto znanost in izmenjave znanja na splošno, sicer obstaja precejšnje tveganje, da se bodo med državami članicami razlike hitro povečale, kar bi se zelo hitro odrazilo v dejavnostih lokalnih in regionalnih oblasti;

11.

se strinja s Komisijo, da naj bi vsaka organizacija ne glede na to, ali je majhna ali velika, javna ali zasebna, ustrezno obvladovala tveganja za kibernetsko varnost in po potrebi dokazala, da to uspešno počne, ter poziva k pripravi ukrepov, ki bi pripomogli k ustvarjanju znanja na področju kibernetske varnosti na vseh potrebnih ravneh (4);

12.

na splošno poudarja, da je za izkoriščanje številnih prednosti in uresničitev enotnega digitalnega trga potrebna usposobljena delovna sila; zato pozdravlja predlog, ki ga je dala Komisija v okviru nedavno sprejetega Programa za nova znanja in spretnosti za Evropo, naj se daje poudarek naložbam v digitalno izobraževanje in usposabljanje, da bodo državljani osvojili potrebna znanja in spretnosti za digitalni prehod;

13.

ugotavlja, da je obema sporočiloma, obravnavanima v tem mnenju, skupna nezadostna interoperabilnost v številnih različnih sektorjih, zaradi česar raziskovalci, industrija, javni organi in oblikovalci politik ne morejo dostopati do podatkov, ki jih potrebujejo;

14.

poudarja, da je pri izmenjavi podatkov, kot so denimo čezmejne digitalne storitve, največja ovira za interoperabilnost navadno nestandardiziranost podatkovne arhitekture (5);

15.

predlaga, da se poleg minimalnih standardov in preprostih metapodatkov, omenjenih v sporočilu, razmisli tudi o možnosti opredelitve evropskih matičnih podatkov, ki so potrebni pri čezmejnih storitvah;

16.

soglaša s Komisijo, da je v trenutnih okoliščinah pri standardizaciji potrebno partnerstvo med različnimi sektorji, in želi kot primer izpostaviti e-zdravje, pri katerem povečanje odgovornosti ljudi za njihovo zdravje terja širšo perspektivo (6);

17.

poudarja, da so e-zdravje, inteligentni prometni sistemi, pametna energija in okolju prijaznejša proizvodna tehnologija, ki jih Komisija v svojem sporočilu navaja kot primere pomembnih ciljnih področij, dokaj pomemben del dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki bodo morale biti aktivno vključene, da bo mogoče doseči zastavljene cilje;

18.

se strinja s Komisijo, da je treba prednostne naloge redno pregledovati, kajti potrebe po standardizaciji se zaradi nenehnega pojavljanja novih inovacij, denimo pri storitvah socialnega varstva, dejansko lahko zelo hitro spremenijo;

19.

meni, da je pri evropski standardizaciji pomembno bolj uporabljati inovacije, za katere imajo podjetja patente, in podpira prizadevanja Komisije za pojasnitev ključnih elementov pravične, učinkovite in izvršljive metodologije licenciranja na podlagi načel FRAND;

20.

ugotavlja, da evropske lokalne in regionalne oblasti že zdaj precej uporabljajo odprtokodno licenčno programsko opremo. To je pozitivno, Komisija pa bi morala to usmeritev dodatno spodbujati zlasti tako, da bi pojasnila razmerje med odprtokodnimi licenčnimi pogoji in licenčnimi pogoji FRAND;

21.

poudarja, da so ob razvoju evropske in mednarodne uradne standardizacije potrebni še ukrepi, s katerimi bi podprli tehnične specifikacije IKT, ki so jih pripravile druge organizacije za razvoj standardov, in splošno sprejete dobre prakse, ki se pogosteje uporabljajo;

22.

meni, da je ključno vzpostaviti postopke, s katerimi bi zagotovili, da so potrebe končnih uporabnikov standardov, tj. podjetij in javnega sektorja, znane v času priprave načrtov standardizacije;

23.

toplo pozdravlja predlog Komisije, da se podpre večja vključenost evropskih strokovnjakov v mednarodno standardizacijo IKT, saj so skupni postopki na svetovni ravni bistvenega pomena tako za uresničevanje evropskih ciljev digitalizacije kot za razvoj sektorja;

24.

ugotavlja, da je od objave evropskega okvira interoperabilnosti za evropske javne storitve minilo že več let, in pozdravlja namero Komisije, da ta okvir posodobi, pri čemer upa, da bo v tem procesu obravnavan tudi potencial interneta stvari (1);

25.

ugotavlja, da se storitve računalništva v oblaku v Evropi hitro širijo. Iz študije Komisije je razvidno, da bi se lahko obseg evropskega trga storitev računalništva v oblaku z 9,5 milijarde EUR, kolikor je znašal v letu 2013, do leta 2020 povečal na 44,8 milijarde EUR oziroma za petkrat (7). Glede na podatke Eurostata iz leta 2014 (8):

26.

glede na navedeno poudarja potrebo po jasni politični zavezi k financiranju infrastrukture za raziskave na področju računalništva v oblaku, da bo mogoče izkoristiti njegov ogromen potencial;

27.

ugotavlja, da je zaupanje temelj storitev računalništva v oblaku ter da je treba za pridobitev in ohranitev tega zaupanja precej pozornosti nameniti varnosti podatkov in zasebnosti;

28.

upa, da bo upoštevan potencial storitev računalništva v oblaku za odprto znanost, ki naj bi se uporabljale pri izobraževanju;

29.

opozarja na vlogo javno-zasebnih partnerstev pri razvoju storitev računalništva v oblaku za odprto znanost in ponavlja svoje predhodno izraženo mnenje, da bi morali biti že delujoči oblaki ali oblaki, ki so v razvoju, na nacionalni, regionalni ali tudi lokalni ravni medsebojno povezljivi in združljivi z evropskimi rešitvami (9);

30.

ugotavlja, da je razširjena uporaba podatkov in drugega gradiva prek storitev računalništva v oblaku odvisna od razrešitve vprašanj v zvezi z avtorskimi pravicami (10);

31.

poziva Komisijo, naj podpre vse večjo izmenjavo evropskih podatkov v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov ter pripravi splošni pregled krajev, na katerih je mogoče decentralizirano dostopati do zadevnih podatkov, tako da bodo informacije na voljo;

32.

pozdravlja namero Komisije, da predlaga pobudo EU za „prost pretok podatkov“, s katero bi spodbudila prost pretok podatkov v Uniji (11);

33.

poudarja, da se bo z izmenjavo standardiziranih podatkov zmanjšala sedanja razdrobljenost med raziskovalci, podjetji in javnimi organi, pa tudi znotraj teh skupin, in da bo s tem posledično dosežen napredek pri številnih ciljih enotnega digitalnega trga;

34.

se strinja s Komisijinim razumevanjem predsodkov, ki trenutno ovirajo izmenjavo podatkov, in jo poziva, naj bolj dejavno komunicira o prednostih izmenjave podatkov za stranke, ki dajejo podatke v izmenjavo (12);

35.

ugotavlja, da ima izmenjava podatkov pomembne koristi tudi za lokalne in regionalne oblasti. Lastnik podatkov z njihovim dajanjem v izmenjavo ničesar ne izgubi, temveč se ravno nasprotno vrednost podatkov z izmenjavo še poveča. Odpiranje vladnih podatkov javnosti krepi demokracijo in omogoča nove poslovne priložnosti. Z izmenjavo podatkov se hkrati zmanjša potreba po ad hoc zahtevah po podatkih, ki so pogosto tudi drage;

36.

poudarja, da državljani z večjim spletnim dostopom do svojih osebnih zdravstvenih podatkov prevzamejo večjo odgovornost za svoje zdravje, in upa, da bo čedalje več priložnosti, ko bodo lahko posamezniki svoje podatke uporabili tudi na drugih področjih javne uprave;

37.

ugotavlja, da bodo lahko javni organi in predvsem MSP imeli korist od evropskega oblaka za odprto znanost samo, če bodo poleg samih podatkov imeli na voljo tudi orodja za njihovo analizo, zlasti ko gre za velepodatke;

38.

podpira prizadevanja Komisije za povezovanje evropske podatkovne skupnosti, na primer prek javno-zasebnega partnerstva za obsežne podatke v okviru programa Obzorje 2020, in spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da se po možnosti vključijo v to sodelovanje;

39.

meni, da bi lahko evropski oblak za odprto znanost, ki zajema podatke javnih organov, podjetij in raziskovalcev, z metodami obdelave velepodatkov na primer olajšal obravnavo vprašanj občinske politike, ki so pogosto večrazsežna in kompleksna;

40.

potrjuje pomembno vlogo evropskega računalništva v oblaku tudi pri varstvu okolja, saj se dokumenti, informacije in podatki shranjujejo v digitalni obliki Poleg tega, da sta shranjevanje različnih datotek in dostop do njih precej lažja, se s tem, da se ne tiskajo, prispeva k minimalni porabi papirja in s tem k varovanju okolja.

41.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je internet stvari ena od prednostnih nalog Komisije na področju standardizacije, saj bo v prihodnje imel velik pozitivni učinek na kakovost storitev in storilnost pri dejavnostih, ki so v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti. Glede na študijo Evropske komisije (13) naj bi do leta 2020 tržna vrednost interneta stvari v EU po pričakovanjih presegla bilijon eurov;

42.

upa, da bo Komisija v svojih različnih programih s področja digitalizacije javne uprave bolj upoštevala velik potencial interneta stvari;

43.

meni, da določitev standardov za internet stvari v okviru javnih naročil ustreza potrebam regij in občin ter lahko evropski industriji omogoči precejšnjo prednost v tem sektorju;

44.

vendar poudarja, da je internet stvari mlad sektor ter da so poleg standardov potrebni še inovativni poskusi, katerih financiranje bi moralo biti prednostna naloga Unije;

45.

ugotavlja, da so po različnih analizah sodeč številne lokalne in regionalne oblasti premalo seznanjene s prednostmi interneta stvari, zlasti kar zadeva zdravstvo, energijsko učinkovitost, okoljska vprašanja, varnost in upravljanje nepremičnin, sploh pa inteligentni promet, in upa, da bo Komisija sprejela ukrepe, s katerimi bo poskrbela za izmenjavo znanja na tem področju in boljše dokumentiranje ter za seznanjanje s posledicami in priložnostmi, povezanimi z internetom stvari, pobudo pametna mesta in odprtimi podatki;

46.

poudarja, da je vseh pet prednostnih področij, ki jih je Komisija določila za standardizacijo, medsebojno povezanih, zlasti pa so medsebojno odvisni internet stvari in prihodnja omrežja 5G. Če omrežja 5G ne bodo pokrivala celotnega ozemlja, interneta stvari ne bo mogoče enako uporabljati v vseh evropskih regijah.