1.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 240/1

1.

pozdravlja poročilo petih predsednikov kot pomemben korak v okviru prizadevanj za okrepitev odpornosti ekonomske in monetarne unije (EMU) na gospodarske pretrese, izboljšanje uresničevanja načel in ciljev EMU, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji in členu 120 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter uvedbo reform za izboljšanje demokratične legitimnosti upravljanja EMU;

2.

ugotavlja pa, da poročilo ne daje predlogov o reformah evropskega mehanizma za stabilnost in ne obravnava vprašanja plačilne nesposobnosti držav v okviru EMU; treba se je močneje osredotočiti na rešitve za temeljne probleme v zvezi z monetarno unijo, in sicer neravnovesja na tekočih računih, ki nastanejo zaradi različnega povečanja produktivnosti. Ti namreč tudi vodijo v neravnovesja pri kapitalskih tokovih med državami in regijami. Treba je uvesti mehanizme za posredovanje povratnih informacij tistim državam in regijam, v katerih politiki ali gospodarski akterji odstopajo od tega, kar na splošno velja za razumno politiko in sprejemljivo pripravljenost za tveganje;

3.

meni, da sedanje gospodarske razmere s krhko rastjo in visoko brezposelnostjo upravičujejo celovit koncept za konsolidacijo javnih financ v državah članicah, ki med drugim temelji na dodatnem poglabljanju enotnega trga (1) ter okrepljenem prizadevanju za podporo nadaljnjemu izvajanju strukturnih reform in spodbujanju naložb, da se ustvari trajnostna rast za prihodnost;

4.

migracije in mobilnost delovne sile lahko okrepijo rast v EU, vendar se bo treba lotiti nekaterih vprašanj v zvezi z dostopom do stanovanj, javnimi in socialnimi storitvami ter prožnostjo trga dela; pri tem je treba poskrbeti, da Evropska unija zagotovi sofinanciranje, s katerim bo izboljšala absorpcijsko sposobnost;

5.

poudarja, da je treba krepiti prevzemanje odgovornosti in demokratično legitimnost v celotni Evropski uniji ter hkrati regionalno razsežnost, da se bo pravni okvir povsod v EU izvajal ustrezno in dosledno ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

6.

pozdravlja dvofazni pristop, na podlagi katerega naj bi se najprej nadgradili obstoječi instrumenti in pogodbe, v drugi fazi pa bi se uvedle daljnosežnejše spremembe in bi se s smernicami za konvergenco, ki bi jih skupaj sprejele države članice euroobmočja, okrepila zavezujoča narava procesa konvergence;

7.

poudarja potrebo po močnejši konvergenci tako med državami članicami kot tudi znotraj držav članic ter je zaskrbljen zaradi neenakosti, ki so v nekaterih primerih večje znotraj držav članic kot med njimi;

8.

hkrati poudarja, da je mogoče socialne, gospodarske in teritorialne neenakosti odpraviti le s konceptom, ki temelji na strategiji Evropa 2020 ter obsega regionalno razsežnost in kohezijsko politiko, usmerjeno v učinke; ponovno se izreka za proces, ki vodi v gospodarsko in socialno konvergenco; hkrati ponovno poziva k obsežnemu vseevropskemu posvetovanju o prihodnji teritorialni viziji Evropske unije do leta 2050. Jasna vizija je namreč potrebna, da se bodo po njej lahko ravnali politike in mehanizmi financiranja (2). OR pozdravlja sedanje preučevanje strategij kohezijske politike po letu 2020;

9.

poudarja, da je treba še naprej podpirati razvoj obmejnih, obrobnih in najbolj oddaljenih regij ter regij, ki se soočajo z demografskimi izzivi, da bi skladno s sprejetimi vseevropskimi strategijami dosegli dosledno in trajno konvergenco;

10.

opozarja, da ena sama rešitev za vse ne more delovati, saj razmere tako znotraj držav članic kot tudi med njimi zahtevajo prožnost, kar pomeni, da morajo organi, odgovorni za konkurenčnost, spoštovati nacionalne sisteme pogajanj o plačah in ne smejo prevzeti vloge socialnih partnerjev na tem področju;

11.

organi za konkurenčnost morajo na splošno upoštevati vse vidike gospodarskega okolja, torej tudi dejavnike, kot so produktivnost, spretnosti, inovacije, podjetniško okolje in prekomerna birokracija. Odbor se zato strinja, da pojma konkurenčnost ne smemo omejiti zgolj na vprašanje ravni plač;

12.

se strinja, da se je treba bolj osredotočiti na zaposlovanje in blaginjo;

13.

ocena socialnih kazalnikov kaže, da so brezposelnost, revščina in socialna izključenost skoncentrirane zlasti v manj razvitih regijah ter očitno kažejo, kako dobro so bila uresničena pretekla priporočila, med drugim v okviru strategije Evropa 2020;

14.

je zadovoljen, da je v poročilu petih predsednikov na splošno priznano, da je socialna razsežnost nujna za gospodarstvo. V zvezi s tem (3) ponovno izraža podporo pozivu Evropskega parlamenta državam članicam, naj podpišejo pakt za socialne naložbe, ki bi določil cilje socialnih naložb na nacionalni ravni za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 v zaposlovanju, socialnih zadevah in izobraževanju;

15.

je zadovoljen, da Komisija priznava vlogo socialnih partnerjev pri sprejemanju nadaljnjega razvoja ekonomske in monetarne unije. Pri tem gre tako za vlogo pri pripravi nacionalnih programov reform kot splošneje za večjo osredotočenost na delo in socialo ter steber socialnih pravic, h kateremu se stremi. Dialog s socialnimi partnerji je smiseln in lahko poveča sprejemanje v državah članicah. V prihodnosti lahko socialni partnerji pomembno prispevajo tudi k morebitnim skupnim projektom, ki jih razvijejo na podlagi skupnega akcijskega načrta;

16.

treba se je lotiti regionalnih razlik, da se odpravijo socialne neenakosti, okrepi rast, ustvarijo delovna mesta ter povečata konkurenčnost in kohezija v EMU in EU; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti kot delodajalk in ustvarjalk podjetjem prijaznega okolja;

17.

lokalne in regionalne oblasti z lokalnimi in regionalnimi pobudami pomembno prispevajo h konkurenčnosti;

18.

pozdravlja navedbo v priporočilu o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (COM(2015) 601 final), da naj bi ti odbori le podpirali sprejemanje odločitev, ne pa tudi pripravljali končnih predlogov;

19.

pozdravlja racionalizacijo in okrepitev evropskega semestra v sedanjem pravnem okviru ter uskladitev dokumentov za močnejšo osredotočenost, večjo učinkovitost ter jasno določitev odgovornosti in pristojnosti, da bo dosežen cilj EU, tj. dobro upravljanje;

20.

priznava pomen evropskega semestra kot instrumenta za doseganje reform na nacionalni ravni in ravni EU, saj skrbi za to, da EU in države članice usklajujejo gospodarsko politiko;

21.

ponovno poziva Evropsko komisijo in Evropski parlament, da uvedeta kodeks ravnanja, ki bo zagotovil strukturirano vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester z namenom, da se leta 2016 o tem pripravi konkreten predlog; zavezuje se, da bo v zvezi s tem vzpostavil stalen dialog z Evropsko komisijo;

22.

poudarja, da bi bilo treba v poročilih za države in priporočilih za posamezne države izrecno obravnavati vprašanja v zvezi z regionalnimi neenakostmi ter sistematično upoštevati prispevke regionalne in lokalne ravni;

23.

obžaluje, da v spremenjeni strukturi evropskega semestra pri preučevanju prednostnih nalog za euroobmočje ni omenjen OR; poziva Evropsko komisijo, naj obravnava regionalna vprašanja v dokumentih, ki urejajo evropski semester, in sicer s sistematičnimi regionalnimi analizami, med drugim zaposlovanja in socialnih zadev.

24.

uresničitev bančne unije je kratkoročno najučinkovitejši instrument za preprečevanje kriz v finančnem sistemu, prekinitev negativne spirale med nacionalnimi bankami in državami članicami ter zmanjševanje negativnih učinkov gospodarskih pretresov;

25.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zmanjšajo tveganja v finančnem sistemu, izboljšajo cenovno prožnost in uvedejo nacionalne sisteme zajamčenih vlog;

26.

zato meni, da je predpogoj za uvedbo evropskega sistema jamstva za vloge uvedba in financiranje evropskega sklada za reševanje bank in nacionalnih sistemov jamstva za vloge ter razjasnitev odnosov med njimi, da se čim bolj zmanjša nevarnost moralnega tveganja;

27.

poziva Evropsko centralno banko (ECB) in Evropski bančni organ (EBA), da preverita kakovost finančnih sredstev in izvajata obremenitvene teste finančnih institucij, na katere vpliva evropski sistem jamstva za vloge, da zagotovita enake konkurenčne pogoje za te institucije;

28.

poziva Evropsko komisijo, da pojasni dodano vrednost posvetovalnega evropskega fiskalnega odbora, čigar sekretariat je podrejen generalnemu sekretariatu Komisije. Še posebej bi bilo treba preučiti, kako bi lahko preprečili, da bi tak odbor po nepotrebnem dodatno zakompliciral že zdaj kompleksen makroekonomski okvir za nadzor;

29.

obžaluje, da pred ustanovitvijo evropskega fiskalnega odbora ni bilo priložnosti za izražanje stališč. OR načeloma meni, da je dosledno spremljanje spoštovanja pravil Pakta za stabilnost in rast pomembno. Hkrati pa zaradi aktualne oblike predlaganega odbora dvomi, ali njegove koristi ustrezno odtehtajo dodatno birokratsko obremenitev, ki jo je treba pričakovati. Poleg tega je nejasno, kaj je pravna podlaga za uvedbo evropskega fiskalnega odbora in kako je zasnovan njegov odnos do nacionalnih fiskalnih svetov;

30.

upa, da bo dokončanje unije kapitalskih trgov omogočilo čezmejne pretoke kapitala, ne da bi ogrozilo stabilnost posameznih regij ali držav, ter podjetjem, zlasti mikro podjetjem in MSP, omogočilo dostop do raznolikih virov financiranja;

31.

meni, da bi morala usklajena in dobro premišljena unija kapitalskih trgov obsegati vseh 28 držav članic in spodbujati enake konkurenčne pogoje v vsej EU; poziva države članice, naj poskrbijo, da bo bančna unija dostopna tudi tistim državam članicam, ki doslej še niso uvedle eura;

32.

opozarja, da je treba spoštovati Pakt za stabilnost in rast, in poudarja, kako pomembno je, da imajo vse države članice trdno gospodarstvo in stabilne javne finance, saj je to predpogoj za potrebne kratko- in dolgoročne naložbe javnega sektorja (4);

33.

meni, da morajo države članice dokazati, da vodijo odgovorno gospodarsko politiko, preden dobijo dostop do evropskih instrumentov za gospodarsko stabilizacijo. Uporaba teh instrumentov mora iti z roko v roki s popolno izvedbo strukturnih reform, da se izboljšajo konvergenca, usklajevanje in vključevanje; izrecno opozarja, da podpora ne sme v nobenem primeru ustvariti stalnih tokov med državami, ki bi tekli v samo eni smeri. Sklad za stabilnost in drugi instrumenti, kakršen je program za podporo strukturnim reformam, ne smejo biti namenjeni nadomestitvi sedanje kohezijske politike;

34.

se strinja z Evropsko komisijo, da bi lahko bila bližajoča se ocena šesterčka in dvojčka priložnost za izboljšanje preglednosti v EU in legitimnosti EU, kar je še posebej pomembno za lokalno in regionalno raven; zato poziva k vzpostavitvi „gospodarskega dialoga“ med OR in Komisijo po zgledu dialoga, ki poteka med Komisijo in Evropskim parlamentom;

35.

znova izraža prepričanje, da je fiskalna zmogljivost nujna, da se EMU zagotovi začasni mehanizem za blažitev šokov (5);

36.

pogoji za financiranje naložb v realno gospodarstvo so se zaradi vztrajne gospodarske krize temeljito spremenili, zato OR opozarja na velik pomen lokalnih in regionalnih oblasti za doseganje čim večje učinkovitosti in odkrivanje ovir za produktivne naložbe;

37.

ponavlja svojo zahtevo po zlatem pravilu, v skladu s katerim so dolgoročne naložbe ločene od tekoče porabe, ter poziva k uvedbi okvira, skladnega z evropskimi merili, za odkrivanje naložb na socialnem področju in v infrastrukturo, ki so najpomembnejše za ohranjanje dolgoročne rasti;

38.

opozarja, da je treba izboljšati kakovost javne porabe, med drugim z uporabo načel OECD za učinkovite javne naložbe na vseh ravneh vodenja in upravljanja; poziva k razpravi o tem, kako bi lahko fiskalna decentralizacija na različnih področjih javnega sektorja izboljšala kakovost javne porabe, saj pripomore k rasti prijazni konsolidaciji javnih financ, ne da bi ogrozili načelo solidarnosti med regijami posamezne države članice;

39.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj pripravi belo knjigo, v kateri bo na ravni EU opredeljena klasifikacija kakovosti javnih naložb pri izračunavanju javne porabe glede na njihove dolgoročne učinke, in v vsako letno poročilo o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (EMU) vključi poglavje o kakovosti javnih naložb, in sicer tudi na podnacionalni ravni (6);

40.

meni, da bi poglobljeni in odpornejši ekonomski in monetarni uniji koristilo, če bi bile strukture manj zapletene, prevzemanje odgovornosti in pristojnosti razjasnjeni, preglednost pa večja, namesto da se k že veljavnim pravilom in predpisom uvajajo še dodatni, zato pozdravlja načrte Evropske komisije za poenostavitev, večjo preglednost in odločnejše prevzemanje odgovornosti;

41.

poziva k bolj realističnemu odnosu do praktičnega izvajanja upravnih sankcij proti državam, ki ne spoštujejo skupaj določenih pravil, in k razpravi o tem, kako bi lahko bili tržni mehanizmi alternativa ali dopolnitev;

42.

poudarja, da se je treba posebej osredotočiti na to, da so v gospodarskem upravljanju jasno določene pristojnosti na vseh ravneh, tudi na lokalni in regionalni ravni, saj sta pogosto prav ti ravni odgovorni za izvajanje politike na različnih področjih, kot so zaposlovanje, zdravstvo in izobraževanje;

43.

poziva Evropsko komisijo, da vključi OR v pripravo bele knjige, ki bo obravnavala prehod iz faze 1 v fazo 2 reforme EMU;

44.

poudarja, kako pomembno je pri poglabljanju monetarne unije upoštevati tudi posledice odnosov z državami, ki niso v euroobmočju; poleg tega mora biti jasno razvidno, kateri predlogi veljajo za vse države članice in kateri samo za države euroobmočja;

45.

opozarja, da je treba vse ukrepe za dokončanje EMU izvesti čim bolj pregledno, da se ne odvrne držav članic, ki še niso uvedle eura, in da se prepreči nastanek Evrope dveh hitrosti.