19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/73

—

ob upoštevanju prejšnjih resolucij o razpravah Odbora za peticije,

—

ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 24, 227, 228, 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 48 in 202(8) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0299/2013),

A.

ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s Protokolom št. 30 k Pogodbi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe že postala pravno zavezujoča; ker Pogodba vzpostavlja tudi pravno podlago za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in za uvedbo evropske državljanske pobude;

B.

ker je Odbor za peticije dolžan nenehno pregledovati in po možnosti krepiti svojo vlogo, zlasti v zvezi z razvojem demokratičnih načel, kot so večja udeležba državljanov pri odločanju na ravni EU ter večja preglednost in odgovornost; ker odbor v okviru svojih rednih dejavnostih tesno sodeluje z državami članicami, Komisijo, Evropskim varuhom človekovih pravic in drugimi organi, da bi zagotovil polno spoštovanje črke in duha zakonodaje EU;

C.

ker je Odbor za peticije v letu 2012 prejel 1 986 peticij, ki so se v glavnem nanašale na vprašanja temeljnih pravic, okolja, notranjega trga ter gospodarske in socialne krize; ker je bilo 1 406 peticij označenih za dopustne, od katerih jih je bilo 853 posredovanih Komisiji v nadaljnjo preiskavo v skladu s členoma 258 in 260 Pogodbe, 580 peticij pa je bilo označenih za nedopustne; ker je vsebina vsaj petih peticij, predloženih leta 2012, postala predmet postopka pred Sodiščem Evropske unije v skladu s členoma 258 in 260 Pogodbe; ker je sodba z dne 14. septembra 2011 v zadevi T308/07 jasno pokazala, da so postopkovne odločitve Parlamenta v zvezi s peticijami tudi predmet sodnega pregleda; ker statistična analiza v tem poročilu priča o tem, da se največje število peticij nanaša na EU kot celoto (27,3 %), sledijo pa španski (15,0 %), nemški (12,5 %) in italijanski (8,6 %) primeri;

D.

ker je ta odbor na področju temeljnih pravic v letu 2012 veliko pozornosti posvetil pravicam invalidov in otrok, pravicam potrošnikov, lastninskim pravicam, pravici do prostega gibanja brez vsakršne diskriminacije, varstvu svobode izražanja in zasebnosti ter pravici do vpogleda v dokumente in pravici do informacij kot tudi pravici do političnega združevanja in pravici do včlanitve v sindikat; ker je gospodarska kriza razlog za veliko število peticij o socialnih problemih, kot so stanovanja, zaposlovanje in nepravilnosti v bančnem sektorju, ki prizadenejo varčevalce;

E.

ker je bilo iz peticij, ki so jih vložili državljani, mogoče razbrati, da še vedno prihaja do diskriminacije zaradi invalidnosti, pripadnosti manjšini ali določeni etnični skupini, spola, starosti ali spolne usmerjenosti;

F.

ker je treba pobude EU za boj proti diskriminaciji, kot je okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov iz leta 2011, hitro vpeljati v nacionalne strategije ter jih nenehno pregledovati in spremljati ob upoštevanju spreminjajočih se gospodarskih in socialnih razmer;

G.

ker pri varstvu okolja ni mogoče preceniti grožnje, ki jo pomenijo onesnaženje ter okoljska malomarnost in zlorabe, saj prinašajo tveganja za biotsko raznovrstnost in ekosisteme, pa tudi za javno zdravje, ki so dolgotrajna in lahko pogosto ogrozijo življenja; ker nekatere države članice v zvezi z biotsko raznovrstnostjo še niso opredelile vseh zaščitenih območij v okviru minimalnega obsega mreže Natura 2000 in še niso v celoti uvedle učinkovite zaščite; ker je treba ustrezno upoštevati cilje boja proti onesnaženju in podnebnim spremembam; ker je Odbor za peticije v letu 2012 veliko pozornosti posvetil izvajanju zakonodaje o odpadkih in vodi, pa tudi presoji vpliva projektov in dejavnosti na okolje in javno zdravje;

H.

ker moramo ohraniti naravne vire, da bomo zagotovili prihodnost planeta; ker je treba v zvezi s tehnološkimi inovacijami, kot so gensko spremenjeni organizmi in nanotehnologija, upoštevati načelo previdnosti;

I.

ker je obisk za ugotavljanje dejstev v Italiji v zvezi z ravnanjem z odpadki pokazal, da bi morali vsi udeleženi italijanski organi nujno poiskati trajnostno rešitev za ravnanje z odpadki v pokrajini Rim ter zagotoviti spoštovanje zdravja in dostojanstva državljanov; ker se dežela Kampanja kljub temu, da se je kriza z odpadki v Neaplju končala, sooča s številnimi izzivi pri iskanju celovitega pristopa za ravnanje z odpadki v povezavi s hierarhijo ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES (okvirna direktiva o odpadkih) in sodbo Sodišča Evropske unije iz marca 2010;

J.

ker je zlasti v zvezi z okoljskimi zadevami zelo pomembno že v zgodnji fazi preveriti, ali lokalni, regionalni in državni organi pravilno uporabljajo vse ustrezne postopkovne zahteve iz zakonodaje EU, vključno z načelom previdnosti, čeprav lahko Komisija skladnost z zakonodajo EU v celoti preveri šele, ko državni organi sprejmejo dokončno odločitev;

K.

ker je zahvaljujoč delu odbora Parlament vodo razglasil za javno dobrino; ker je evropska državljanska pobuda za pravico do vode kot prva dosegla prag, ki ga predstavlja milijon podpisov evropskih državljanov;

L.

ker je treba preprečiti nadaljnjo nepopravljivo izgubo biotske raznovrstnosti, zlasti na zaščitenih območjih Natura 2000; ker so se države članice zavezale, da bodo zaščitile posebna ohranitvena območja iz Direktive 92/43/EGS (direktiva o habitatih) in Direktive 79/409/EGS (direktiva o pticah);

M.

ker se je v svoji resoluciji z dne 13. decembra 2012 o novi trajnostni in konkurenčni jeklarski industriji Parlament na podlagi prejete peticije (1) zavzel za načelo „onesnaževalec plača“;

N.

ker Komisija kljub medinstitucionalnemu sporazumu, ki ga je sklenila s Parlamentom, ni pripravljena pravočasno posredovati informacij o naravi svojih razprav v postopkih ugotavljanja kršitev v zvezi s peticijami in izvajanjem okoljske zakonodaje ter o odločitvah, ki jih v zvezi s tem sprejme; ker je to glavni razlog za skrb, saj obstaja možnost, da bo ekosistemom in zdravju povzročena nepopravljiva škoda oziroma da bodo uničeni; ker bi morale evropske institucije v odnosu do državljanov EU zagotavljati več informacij in biti bolj pregledne;

O.

ker je leto 2013 evropsko leto državljanov in ker so prav državljani in prebivalci EU kot posamezniki ali člani združenj upravičeni soditi o učinkovitosti evropske zakonodaje v praksi in opozarjati na morebitne vrzeli, ki preprečujejo pravilno izvajanje zakonodaje in uveljavljanje pravic v celoti; ker je treba ustrezno upoštevati vsebino evropske agende za potrošnike za krepitev zaupanja in rasti; ker je glavni pogoj za to objava informacij o evropski zakonodaji na način, ki bo priročen za državljane;

P.

ker je zato Odbor za peticije v letu 2012 veliko časa in truda namenil razpravam o pomenu evropskega državljanstva, ki je tesno povezano s popolno svobodo gibanja in prebivanja v EU, kot je opredeljeno v delu III PDEU, zajema pa tudi mnoge druge pravice ter koristi državljanom, ki ne zapustijo matične države; ker so peticije pokazale, da se državljani in prebivalci Unije pri uveljavljanju čezmejnih pravic še vedno srečujejo z zelo pogostimi in konkretnimi ovirami, kar ima neposredne posledice za vsakodnevna življenja in blaginjo številnih gospodinjstev;

Q.

ker postopek peticij samo dopolnjuje druge evropske mehanizme, ki so na voljo državljanom, kot so na primer pritožbe pri Komisiji ali Evropskemu varuhu človekovih pravic; ker Odbor za peticije tesno sodeluje z Evropskim varuhom človekovih pravic, drugimi odbori Parlamenta, evropskimi organi, akterji in mrežami ter državami članicami;

R.

ker postopek peticij zgolj – in tako bi tudi moralo ostati – dopolnjuje druge mehanizme za popravo krivic, ki so na voljo državljanom, kot so na primer pritožbe pri Komisiji ali Evropskemu varuhu človekovih pravic; ker je zlasti sistem SOLVIT pomembno orodje, s katerim lahko državljani EU poiščejo hitre rešitve za težave, nastale zaradi nepravilne uporabe zakonodaje o notranjem trgu s strani javnih organov; ker je treba zato doseči napredek pri skupnem reševanju pravnih primerov, ki jih predložijo potrošniki in njihova združenja; ker enotni spletni portal „Uveljavljanje pravic“ ponuja pomembne informacije za državljane, ki želijo vložiti pritožbo zaradi nepravilne uporabe zakonodaje EU;

S.

ker se področje delovanja in način delovanja pravice do peticije, ki je v skladu s Pogodbo zagotovljena vsem državljanom in osebam s prebivališčem v EU, razlikujeta od drugih sredstev, ki so na voljo državljanom, na primer vložitve pritožb pri Komisiji ali varuhu človekovih pravic;

T.

ker je treba povečati udeležbo državljanov pri odločanju na ravni EU, kar bo prispevalo k njeni legitimnosti in odgovornosti;

U.

ker se je 1. aprila 2012 začela uporabljati evropska državljanska pobuda, nov instrument participativne demokracije, in ker je bilo v tem letu sproženih kar šestnajst pobud; ker so različni pobudniki za evropske državljanske pobude opozorili na tehnične ovire pri dejanskem zbiranju podpisov; ker bo Odbor za peticije odigral odločilno vlogo pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne pobude;

V.

ker je očitno, da ni dovolj jasno strukturiranih in široko dostopnih informacij in da se državljani EU ne zavedajo dovolj svojih pravic; ker so to odločilne ovire za aktivno državljanstvo EU; ker bi morale države članice v zvezi s tem celoviteje spoštovati svojo obveznost zagotavljanja informacij in ozaveščanja;

W.

ker evropski državljani in rezidenti upravičeno pričakujejo, da bodo vprašanja, ki jih sprožijo pri Odboru za peticije, brez nepotrebnega odlašanja rešena v pravnem okviru Evropske unije in da bodo člani tega odbora branili njihovo naravno okolje, zdravje, svobodo gibanja, dostojanstvo ter temeljne pravice in svoboščine; ker je učinkovitost dela odbora v glavnem rezultat hitrosti delovanja in temeljitosti njegovega sekretariata, ki bi ju bilo mogoče še izboljšati, zlasti z optimizacijo časa, potrebnega za obdelavo peticij, in s sistematizacijo postopkov za njihovo ocenjevanje; ker bi bilo treba temu delu zaradi nenehno naraščajočega števila peticij, prejetih vsako leto, nameniti več virov in sej odbora; ker se morajo peticije obravnavati nemoteno tudi po prehodu v novo zakonodajno obdobje in posledični menjavi uslužbencev; ker so žrtve Frankovega režima vložile več peticij v zvezi z ugrabljenimi otroki v Španiji;

X.

ker nekatere peticije ostajajo nerešene, saj se Komisija, Parlament, Sodišče Evropske unije in nacionalni organi niso mogli dogovoriti, zato so vlagatelji še vedno v negotovosti glede izida;

Y.

ker se je močno povečalo število peticij zaradi kršitev temeljnih demokratičnih pravic in pravne države, ki jih zagotavlja Pogodba o Evropski uniji v državah članicah, kar kaže, da se evropski državljani vse bolj zanašajo na to, da bodo institucije Unije zaščitile njihove temeljne pravice;

Z.

ker so posamezniki in lokalne skupnosti, pa tudi prostovoljne organizacije in podjetja, upravičeni soditi o učinkovitosti evropske zakonodaje, kot se nanaša nanje, ter opozarjati na morebitne pomanjkljivosti, ki jih je treba analizirati za zagotovitev boljšega, enotnejšega in primerljivega izvajanja zakonodaje EU v vseh državah članicah;

1.

je seznanjen, da so se peticije, ki so jih leta 2012 vložili državljani in rezidenti Evropske unije, nanašale predvsem na domnevne kršitve zakonodaje EU na področju temeljnih pravic, okolja, notranjega trga in lastninskih pravic; meni, da te peticije pričajo o tem, da sta nepopoln prenos zakonodaje EU ali njena napačna uporaba še vedno pogosta in razširjena pojava;

2.

ugotavlja, da so temeljne pravice še vedno glavna tema vloženih peticij, zlasti vprašanja v zvezi s pravicami invalidov in otrok, lastninskimi pravicami, pravico do prostega gibanja, vključno s prenosljivostjo pravic na področju socialne varnosti, brez kakršne koli diskriminacije na kakršni koli podlagi, varstvom svobode izražanja in zasebnosti ter pravico do vpogleda v dokumente in pravico do informacij; poziva države članice, naj te pravice, kot jih določa Pogodba, pravilno izvajajo in spoštujejo, od Komisije pa zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo države članice kršiteljice prisilila, da odpravijo neskladja med nacionalno zakonodajo in temeljnimi pravicami državljanov EU; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti pravici do zgodovinskega spomina ter pravici družin, ki so žrtve Francove diktature, do resnice ter priznanja in poprave krivic, pa tudi pravici španskih ugrabljenih otrok, da izvejo identiteto svojih bioloških staršev;

3.

meni, da bi interaktivni vodnik, ki bi ga Evropski parlament po zgledu vodnika Evropskega varuha človekovih pravic objavil na spletu, zmanjšal število poslanih peticij v povezavi z vprašanji, ki ne sodijo na področje dejavnosti EU;

4.

potrjuje ključno vlogo Odbora za peticije pri opredeljevanju izvensodnih sredstev, ki so na voljo državljanom, kar zagotavlja vpogled v to, kako Evropejci v resnici gledajo na Evropsko unijo, in omogoča spoznanja o tem, ali evropska zakonodaja v resnici prinaša pričakovane rezultate in odgovarja na pričakovanja ljudi glede Unije;

5.

poziva Odbor za peticije, naj preuči učinke na dopustnost peticij, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, povezane z zadevo Equal Rights Trust, ki tudi v primeru izključno nacionalnega prava državljanom Unije zagotavlja višjo raven zaščite, v kolikor odločitev nacionalnega sodišča vpliva na uveljavljanje njihovih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije; poziva k preiskavi dejanskih ovir, s katerimi se srečujejo državljani Unije, ko zaprosijo za predhodno odločbo Sodišča Evropske unije, da bi pridobili zanesljivo razlago evropske zakonodaje v postopkih pred nacionalnimi sodišči;

6.

poziva, da se v prizadevanju za izboljšanje dela odbora oblikuje postopek, ki bi vključeval misije za ugotavljanje dejstev in bi po eni strani zagotavljal pravico vseh udeležencev misije, da predstavijo svoj pogled na dejstva, po drugi strani pa bi vsem članom odbora zagotavljal možnost, da sodelujejo v postopku odločanja o sklepih, ki naj bi jih sprejel Odbor za peticije;

7.

je odločen postopek za peticije oblikovati bolj učinkovito, pregledno in nepristransko ter ob varovanju pravic do sodelovanja članov Odbora za peticije tako, da bo obravnava peticij tudi v različnih fazah postopka vzdržala sodno presojo;

8.

opozarja, da še vedno prihaja do diskriminacije državljanov zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, pripadnosti manjšini, starosti ali spolne usmerjenosti; še posebej svari, da se Romi po vsej EU še vedno srečujejo z ovirami pri vključevanju v družbo; zato poziva Komisijo, naj olajša medvladno sodelovanje na tem področju, zagotovi dovolj finančnih sredstev za izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov in dejavno spremlja, ali se te strategije v državah članicah učinkovito izvajajo;

9.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog zakonodajnega akta, ki bo dokončno rešil vprašanje vzajemnega priznavanja dokumentov o osebnem statusu in njihovih učinkov med državami članicami, hkrati pa spoštoval tradicionalne socialne politike v posameznih državah članicah v skladu z načelom subsidiarnosti;

10.

ponovno poziva države članice, naj zagotovijo prosto gibanje vsem državljanom EU in njihovim družinam brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali državljanstva; ponovno poziva države članice, naj v celoti izvajajo pravice iz členov 2 in 3 Direktive 2004/38/ES, ne le za zakonce različnega spola, pač pa tudi za registriranega partnerja, člana gospodinjstva ali partnerja, s katerim ima državljan EU ustrezno potrjeno in trdno razmerje, vključno z istospolnimi pari, na osnovi načel vzajemnega priznavanja, enakosti, nediskriminacije, dostojanstva ter spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje te direktive in po potrebi tudi njene popravke ter sprožitev postopkov ugotavljanja kršitev proti državam članicam, ki te direktive ne izvajajo;

11.

ugotavlja, da je tudi okolje še vedno ena od glavnih tem peticij, kar kaže, da javni organi v državah članicah pogosto niso sposobni poskrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih virov in ekosistemov ter zagotavljati najvišjih standardov javnega zdravja; še zlasti opozarja na številne peticije o ravnanju z odpadki, vodi, morebitnih nevarnostih v povezavi z jedrsko energijo in genskim inženiringom, o zaščitenih vrstah ter presoji vpliva projektov in dejavnosti, kot je pridobivanje plina iz skrilavca s hidravličnim lomljenjem, na okolje in javno zdravje; poziva Komisijo, naj okrepi zakonodajni okvir o okolju in boju proti podnebnim spremembam in še zlasti zagotovi njegovo pravilno izvajanje; obžaluje, da nekatere države članice niso našle trajnostne rešitve za težave z ravnanjem z odpadki, čeprav so se zelo trudile;

12.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila, da bodo države članice razumele, da je voda javna dobrina; meni, da je treba v zvezi z uporabo bio- in nanotehnologij, ki bi utegnile imeti hude posledice za zdravje potrošnikov, strogo uporabljati previdnostno načelo;

13.

pričakuje, da direktiva o presoji vplivov na okolje, ki spreminja Direktivo 2011/92/EU, ne bo le okrepljena z določitvijo jasnejših parametrov, temveč da jo bodo države članice tudi ustrezno izvajale;

14.

meni, da bi bilo treba oblikovati postopke za nujne peticije, po katerih bi bilo mogoče organizirati tudi misije za ugotavljanje dejstev v dolgih obdobjih med evropskimi volitvami, ko ni parlamentarnih dejavnosti, če bi tako zahtevala narava peticij, pa tudi poleti (npr. poletni meseci so bili edino obdobje, ko je bila mogoča misija za ugotavljanje dejstev v Damülsu);

15.

pozdravlja konec izrednih razmer v Neaplju in nove pobude za ravnanje z odpadki in pričakuje, da bodo preostali izzivi v deželi Kampanja ustrezno rešeni, in sicer s celovitim obratom za ravnanje z odpadki v skladu s hierarhijo iz okvirne direktive EU o odpadkih in sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2010; ima še vedno resne pomisleke glede ravnanja z odpadki v deželi Lacij, zlasti glede nadaljnjih ukrepov po zaprtju odlagališča Malagrotta;

16.

poleg tega ugotavlja, da se državljani v Evropski uniji še vedno soočajo z ovirami na notranjem trgu, in sicer pri uveljavljanju svobode gibanja kot posamezniki, kot ponudniki in porabniki blaga in storitev ter kot delavci, na primer romunski in bolgarski, ki se še vedno soočajo z omejitvami na trgu delovne sile v nekaterih državah članicah; opozarja predvsem na to, da morata biti čezmejno pravosodno sodelovanje in učinkovitost tudi v prihodnje prednostni področji; v splošnem ocenjuje, da okrepljeno čezmejno sodelovanje in usklajevanje vidno koristita varstvu pravic potrošnikov in spodbujata gospodarsko rast;

17.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za lažji dostop potrošnikov do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pri tem pa zagotovi potrebno varnost in preglednost, zlasti pa poskrbi za to, da bodo spletna mesta javnih organov dostopna javnosti;

18.

opozarja na prizadevanja Odbora za peticije, da bi posredoval zahtevo mnogih državljanov po pravnem okviru EU, ki bo zagotavljal temeljitejšo zaščito živali in prispeval k njihovemu dobremu počutju, tudi hišnih ljubljenčkov in potepuških živali;

19.

opozarja na pomen ustanovitve delovne skupine za španski zakon o obalnih območjih, ki bi lahko tlakovala pot za druge podobne pobude in ki je podrobno preučevala s tem povezane peticije in spremembe zakonodaje; znova poudarja, kako pomembni za to so neposredni stiki s španskimi nacionalnimi organi, in poudarja nujnost nadaljnjega okrepljenega sodelovanja pri iskanju boljšega ravnovesja med lastninskimi pravicami in njihovo družbeno funkcijo ter boljših rešitev v primerih, ko je zaradi varstva okolja potrebna razlastitev; izraža bojazen, da novi zakon o obalnih območjih, ki ga je potrdil španski parlament, ne bo uspel pregnati skrbi vlagateljev peticij, prav tako pa ne obstajajo načrti za dodatno zaščito okolja na španskih obalnih območjih;

20.

poudarja, da je učinkovita ureditev na področju varstva obalnih območij nujna, vendar ugotavlja, da zakon o obalnih območjih ne prispeva k uresničenju želenih ciljev, saj negativno vpliva na zgodovinsko dediščino in tradicionalne skupnosti ter prebivalce obalnih vasi, ki so vedno trajnostno sobivali z morjem in njegovimi ekosistemi;

21.

pozdravlja ugotovitve Odbora za peticije z obiska za ugotavljanje dejstev v Berlinu v zvezi družinskimi zadevami in zaščito otrok, zlasti v čezmejnih tožbah za skrbništvo; glede na to, da tovrstne peticije ne pojenjajo, ugotavlja, da vprašanje čezmejnih tožb za skrbništvo očitno še ni rešeno in da je bil Odbor za peticije obveščen o podobnih primerih v drugih državah članicah, zlasti na Danskem; ugotavlja, da so bili v nekatere od teh primerov na Danskem vpleteni tujci, živeči v tej državi, in da je prišlo do dokazanih ugrabitev otrok (v nekaterih primerih so ugrabitelji prišli iz tujine);

22.

meni, da so boljše upravljanje in učinkovitejša pravna sredstva neposredno povezana s preglednostjo in dostopom do informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001;

23.

meni, da je treba na podlagi vzajemnosti okrepiti sodelovanje s parlamenti in vladami držav članic, ter, kadar je to potrebno, spodbujati organe držav članic k popolnoma preglednima prenosu in uporabi zakonodaje EU; poudarja pomen sodelovanja med Komisijo in državami članicami, vendar obžaluje malomarnost nekaterih držav, kar zadeva prenos in izvajanje evropske okoljske zakonodaje;

24.

v zvezi s tem opozarja na raziskavo javnega mnenja Eurobarometer, ki je pokazala, da samo 36 % državljanov EU meni, da so dobro obveščeni o svojih pravicah, samo 24 % pa jih ocenjuje, da so dobro obveščeni o tem, kako lahko ukrepajo, če so njihove pravice kršene; zato poudarja, da je treba nemudoma povečati dostopnost informacij in natančneje pojasniti razlike med nalogami posameznih nacionalnih in evropskih institucij, da bodo peticije in pritožbe naslovljene na ustrezne organe;

25.

Komisijo še posebej poziva, naj poskrbi za večjo prijaznost do uporabnikov spletnega portala „Uveljavljanje pravic“ in naj državljane EU obvešča o njegovem obstoju;

26.

je odločen, da bo do konca leta 2013 vzpostavil bolj praktičen in prepoznaven spletni portal za vlaganje peticij, ki bo olajšal dostop do postopka peticij in ponujal dragocene informacije o tem sredstvu in njegovem javnem razširjanju ter interaktiven pristop k postopku peticij, pa tudi informacije o drugih mehanizmih za popravo krivic; poziva, da se pravici do vlaganja peticij nameni opaznejše mesto na domači strani spletnega mesta Parlamenta;

27.

poudarja, da ima Odbor za peticije poleg drugih institucij, organov in instrumentov, kot so evropska državljanska pobuda, Evropski varuh človekovih pravic, Komisija in preiskovalni odbori, samostojno in jasno vlogo kontaktne točke za vse državljane kot posameznike; poudarja še, da mora biti Odbor za peticije tudi v prihodnje referenčna točka za državljane, katerih pravice so bile domnevno kršene;

28.

pozdravlja konstruktivno sodelovanje med Odborom za peticije in Evropskim varuhom človekovih pravic, na primer v zvezi s posebnim poročilom varuha o dunajskem letališču glede pravilne uporabe direktive o presoji okoljskega vpliva; podpira dejavnosti varuha v zvezi z nepravilnostmi pri delovanju institucij, organov, uradov in agencij EU; pričakuje, da bo te dejavnosti nadaljeval povsem neodvisno, tako kot doslej;

29.

poudarja, da vsi državljani EU nimajo možnosti obrniti se na nacionalnega varuha človekovih pravic z obsežnimi pooblastili, kar pomeni, da nimajo vsi enakih možnosti za popravo krivic; meni, da bi mreža evropskih varuhov z nacionalnim varuhom v vsaki državi članici nudila precejšnjo podporo Evropskemu varuhu človekovih pravic;

30.

pozdravlja nenehno sodelovanje s Komisijo, kar zadeva preučitev peticij na področju uporabe zakonodaje EU v državah članicah; kljub temu poudarja, da Odbor za peticije pričakuje, da bo izčrpno in pravočasno obveščen o novostih v postopkih ugotavljanja kršitev; poziva Komisijo, naj v povezavi s potekom postopkov za ugotavljanje kršitev peticije in pritožbe obravnava enakovredno; poleg tega jo poziva, naj Odboru za peticije posreduje podrobne podatke in statistično analizo vseh pritožb, ki jih preuči; poudarja, da je za polno spoštovanje pravice do peticije odločilnega pomena, da se Komisija odzove na zahtevo za temeljito analizo in v odgovoru poleg formalnih in postopkovnih zadev oceni tudi vsebinski vidik zadeve;

31.

poudarja, da je dostop do informacij, ki jih imajo institucije EU, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1049/2001, bistvenega pomena za državljane, ki želijo bolje razumeti postopek odločanja, zlasti kar zadeva projekte, ki vplivajo na okolje; meni, da bi Komisija lahko izboljšala dostop do informacij o preiskavah in primerih kršitev, ne da bi bil ogrožen namen preiskav, in da lahko prevladujoči javni interes upraviči dostop do teh primerov, zlasti če gre za temeljne pravice, zdravje ljudi ali živali in zaščito okolja pred nepopravljivo škodo ali če potekajo postopki v zvezi z diskriminacijo manjšine ali kršenjem osebnega dostojanstva, pod pogojem, da je pri tem zagotovljeno varovanje poslovne tajnosti in občutljivih informacij v zvezi s sodnimi primeri, primeri na področju konkurence in osebnimi spisi;

32.

poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju projektov, ki bi lahko imeli negativne posledice za okolje ali javno zdravje, v sodelovanju v zgodnji fazi z udeleženimi državami članicami uporabi previdnostni in preventivni pristop; opozarja na možnost sodne prepovedi pri obravnavi primerov, ko se predvideva nepopravljiva škoda;

33.

še zlasti ugotavlja, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT k razkrivanju in reševanju težav pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; se zavzema za izboljšave tega orodja EU, in sicer tako, da bi države članice v nacionalnih središčih mreže SOLVIT zaposlile zadostno število ljudi; dodaja, da je potrebno kolektivno reševanje sporov, ki jih sprožijo potrošniki ali njihova združenja;

34.

poudarja, da je pravna služba v svojem mnenju z dne 29. februarja 2012 potrdila, da so področja dejavnosti institucij Evropske unije, kot jih opredeljuje Pogodba, obsežnejša kot goli seštevek pristojnosti, ki jih uresničuje Unija; je seznanjen z mnenjem pravne službe Parlamenta, da je Parlament upravičen do sprejemanja internih upravnih odločitev, katerih cilj je določiti postopek za obdelavo dokumentov, ki jih vložijo državljani; v zvezi s tem obžaluje, da ustrezna služba Parlamenta ni upoštevala resolucije Parlamenta z dne 21. novembra 2012 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2011 (2); je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije (zadeva T-280/09), ki določa, da mora biti glede na pogoje iz člena 227 PDEU peticija sestavljena dovolj jasno in natančno, da jo je mogoče pravilno razumeti;

35.

poziva države članice, naj zakonodajo EU prenašajo in izvajajo povsem pregledno, ter glede na ta cilj meni, da je treba obojestransko izboljšati sodelovanje Komisije v zgodnji fazi s parlamenti in vladami držav članic;

36.

obžaluje birokratske ovire, s katerimi se soočajo evropske državljanske pobude zaradi nezadostne informacijske podpore; predvsem pa obžaluje, da se to orodje za državljane zaradi različnih upravnih postopkov v državah članicah uporablja tako neusklajeno;

37.

pozdravlja evropsko leto državljanstva 2013; poziva vse institucije in organe tako Evropske unije kot tudi držav članic, naj v tem letu izboljšajo svoje storitve za evropske državljane in rezidente v smislu načel iz Pogodb in dejstev, predstavljenih v tem poročilu, ter okrepijo obveščanje o teh storitvah;

38.

ugotavlja, da mehanizem za peticije ni samo storitev, temveč pravica vseh evropskih državljanov in rezidentov; se zavezuje, da si bo prizadeval za učinkovitejši, preglednejši in bolj nepristranski postopek za peticije in pri tem ohranil pravice do sodelovanja članov Odbora za peticije, tako da bo obravnava peticij v različnih fazah postopka lahko vzdržala sodno presojo;

39.

poudarja, da igrajo obiski za ugotavljanje dejstev v postopku peticij bistveno vlogo, saj niso samo pravica Parlamenta do sodelovanja, temveč tudi obveznost do vlagateljev peticij; potrjuje svojo ugotovitev iz prejšnjega poročila Odbora za peticije, da so potrebna natančnejša pisna postopkovna pravila za pripravo, izvedbo in ocenjevanje obiskov, da se po eni strani vsem njihovim udeležencem omogoči, da dejstva predstavijo iz svojega zornega kota, po drugi strani pa zagotovi, da imajo vsi člani odbora priložnost sodelovati pri odločanju o sklepih in priporočilih Odbora za peticije;

40.

poziva konferenco predsednikov Parlamenta, naj okrepi preiskovalno vlogo Odbora za peticije;

41.

meni, da so javne predstavitve koristen način za izčrpno preučevanje vprašanj, ki so jih načeli vlagatelji peticij; želi na primer opozoriti na javno predstavitev o odkrivanju in izkoriščanju nekonvencionalnih virov energije, na kateri so bili upoštevani pomisleki iz peticij državljanov EU; priznava pravico držav članic do izbire mešanice energetskih virov in potrebo po boljši usklajenosti v EU, obenem pa se zaveda treh ciljev energetske politike EU kot celote, to je konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe;

42.

nestrpno pričakuje, da bo skupaj s pristojnim zakonodajnim odborom in v skladu s členom 197A Poslovnika Evropskega parlamenta organiziral javne predstavitve uspešnih evropskih državljanskih pobud; znova izraža prepričanje, da bo to novo orodje okrepilo demokratične institucije Unije in oplemenitilo idejo evropskega državljanstva;

43.

je kljub vsemu zaskrbljen zaradi birokratskih in tehničnih ovir, ki so se pojavile v prvih mesecih praktične uporabe evropske državljanske pobude; zato poziva Komisijo, naj resno razmisli o tem, da bi pregled iz člena 22 Uredbe (EU) št. 211/2011 opravila predčasno;

44.

poudarja, da je treba stanje evropskih državljanskih pobud redno pregledovati, da se izboljša postopek in omogoči čim hitrejše iskanje učinkovitih rešitev za ovire v vseh njegovih fazah;

45.

je prepričan, da bi bil najboljši način za uresničevanje vloge in odgovornosti Odbora za peticije ter za krepitev njegove prepoznavnosti, učinkovitosti, odgovornosti in preglednosti to, da bi imel več možnosti, da na plenarnemu zasedanju predstavi vprašanja, ki so pomembna za evropske državljane, in da zasliši priče, vodi preiskave in organizira predstavitve;

46.

je odločen, da bo preučil, ali bi bilo za izpolnitev teh formalnih zahtev glede obiskov za ugotavljanje dejstev in resolucij plenarnih zasedanj v skladu s členom 202 Poslovnika primerno spremeniti Poslovnik;

47.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.