19.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/61

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 13. decembra 2012, v kateri se Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo obsoja, ker je pri izredni izročitvi Khaleda El Masrija „skrajno resno“ kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (členi 3, 5, 8 in 13),

—

ob upoštevanju naslednjih zadev, ki so v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice: Al Naširi proti Poljski, Abu Zubajdah proti Litvi, Abu Zubajdah proti Poljski in Nasr in Ghali proti Italiji; ob upoštevanju tožbe, ki jo je avgusta 2012 Al Naširi vložil proti Romuniji, in tožbe, ki sta jo decembra 2012 organizaciji Human Rights Monitoring Institute (HRMI) in Open Society Justice Initiative vložila proti Litvi zaradi kršenja pravice do obveščenosti in pravice do učinkovitega pravnega sredstva,

—

ob upoštevanju sodbe italijanskega vrhovnega sodišča iz septembra 2012, v kateri je potrdilo obsodbo 23 državljanov ZDA v povezavi z ugrabitvijo Abu Omarja leta 2003, med njimi tudi nekdanjega vodje podružnice ameriške obveščevalne agencije CIA v Milanu Roberta Seldona Ladyja, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen,

—

ob upoštevanju sodbe pritožbenega sodišča v Milanu, v kateri je februarja 2013 tri druge agente te agencije (1), za katere se je prej upoštevala diplomatska imuniteta, obsodilo na šest do sedem let zaporne kazni; ob upoštevanju sodbe tega sodišča, v kateri je obsodilo Nicolòja Pollarija, nekdanjega vodjo italijanske vojaške obveščevalne in varnostne službe (SISMI) na deset let zaporne kazni, nekdanjega namestnika vodje te službe Marca Mancinija na devet let, tri njene agente pa vsakega na šest let zaporne kazni,

—

ob upoštevanju sklepa italijanskega predsednika z dne 5. aprila 2013, da pomilosti polkovnika ZDA Josepha Romana, ki je bil v Italiji obsojen zaradi odgovornosti pri ugrabitvi Abu Omarja v tej državi,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, nadaljnje ukrepanje po poročilu odbora TDIP Evropskega parlamenta (2),

—

ob upoštevanju dokumentov, ki jih je Komisija posredovala poročevalcu, vključno s pismi, ki jih je marca 2013 poslala vsem državam članicam in se niso nanašala na posamezne države, na katera pa je odgovorilo le nekaj držav (Finska, Madžarska, Španija in Litva),

—

ob upoštevanju svojih resolucij o Guantanamu, najnovejša je z dne 23. maja 2013 z naslovom Guantanamo: gladovna stavka zapornikov (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011) (4),

—

ob upoštevanju podatkov o letih v obdobju do septembra 2012, ki jih je predložila Evropska organizacija Eurocontrol,

—

ob upoštevanju prošnje za sodelovanje pri razkritju podatkov o letih, ki jo je aprila 2013 poročevalec poslal agenciji za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju (ASECNA), in njenega pozitivnega odgovora, prejetega junija 2013,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o temeljnih pravicah in načelu pravne države ter poročila Komisije za leto 2012 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Luxembourg, 6. in 7. junij 2013),

—

ob upoštevanju stockholmskega programa – Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (2010–2014),

—

ob upoštevanju številnih medijskih poročil, ki so jih pripravili raziskovalni novinarji, in njihovih dejavnosti, zlasti raziskave, ki jo je romunski televizijski program Antena 1 predvajal aprila 2013, pa tudi drugih,

—

ob upoštevanju raziskav in preiskav, ki so jih opravile predvsem organizacije Interights, Redress in Reprieve, ter poročil, ki so jih od sprejetja zgoraj omenjene resolucije z dne 11. septembra 2012 pripravili samostojni raziskovalci, organizacije civilne družbe ter nacionalne in mednarodne nevladne organizacije, zlasti poročila „Globalising Torture: CIA Secret Detention and Extraordinary Rendition“ (Globalizacija mučenja: skrivno pridržanje in izredne izročitve s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, februar 2013), ki ga je pripravila organizacija Open Society Justice Initiative, neodvisne dvostranske študije o ravnanju s priporniki (april 2013), ki jo je v ZDA izvedla projektna skupina organizacije The Constitution Project, podatkovne zbirke o letih, s katerimi so bile opravljene izročitve, ki je bila objavljena na britanskem akademskem spletišču The Rendition Project (maj 2013), poročila „Unlock the truth: Poland’s involvement in CIA secret detention“ (Za razkritje resnice: sodelovanje Poljske pri izvajanju skrivnega pridržanja oseb s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, junij 2013), ki ga je pripravila organizacija Amnesty International, in pisma organizacije Human Rights Watch litovskim oblastem (junij 2013),

—

ob upoštevanju vprašan, ki sta ju postavila Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za zunanje zadeve (O-000079/2013 – B7-0215/2013 in O-000080/2013 – B7-0216/2013),

—

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih protiterorističnih politik;

B.

ker je Parlament obsodil programe izročitev in skrivnih pridržanj, ki jih je pod vodstvom ZDA izvajala CIA in so vključevali številne kršitve človekovih pravic, med njimi tudi nezakonito in samovoljno pridržanje, mučenje in druge oblike slabega ravnanja, kršitve načela nevračanja ter prisilno izginotje, pri čemer je CIA uporabljala evropski zračni prostor in ozemlje; ker je Parlament že večkrat pozval k celoviti preiskavi o sodelovanju nacionalnih vlad in agencij s programi Cie;

C.

ker je Parlament nadaljeval izpolnjevanje mandata, ki mu ga je podelil začasni odbor na podlagi členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji, ter ustreznim odborom naročil, naj o tem poročajo na plenarnem zasedanju Parlamenta leto po sprejetju zgoraj omenjene resolucije z dne 11. septembra 2012, saj je menil, da je zelo pomembno oceniti, v kakšni meri so se priporočila, ki jih je sprejel Parlament, izvajala;

D.

ker je prevzemanje odgovornosti za izročitve bistvenega pomena za učinkovito varstvo in spodbujanje človekovih pravic v notranjih in zunanjih politikah EU ter zagotovitev zakonitih in učinkovitih varnostnih politik, ki temeljijo na načelu pravne države; ker so institucije EU nedavno začele razpravljati o možnostih za večje varstvo in spodbujanje temeljnih pravic in načela pravne države;

E.

ker Svet oziroma Komisija nista podala nobenih stvarnih odgovorov v zvezi s temi priporočili;

F.

ker so litovske oblasti večkrat izrazile zavezo, da bodo ponovno odprle kazensko preiskavo o sodelovanju Litve v programu ameriške obveščevalne agencije CIA, če se v zvezi s tem pojavijo novi podatki, vendar tega še vedno niso storile; ker so litovske oblasti pri poročanju o zadevi Abu Zubajdah Evropskemu sodišču za človekove pravice jasno pokazale, da so bile njihove preiskave močno pomanjkljive in da niso razumele pomena novih informacij; ker Litva v drugi polovici leta 2013 predseduje Svetu Evropske unije; ker je bila 13. septembra 2013 litovskemu generalnemu tožilcu predložena pritožba, s katero se želi izvesti preiskavo o domnevi, da je bil Mustafa Al Havsavi, zoper kateremu ravno poteka postopek pred vojaškim sodiščem v Guantanamu, nezakonito prepeljan in tajno pridržan ter mučen v Litvi kot del programa, ki ga vodi ameriška obveščevalna agencija CIA;

G.

ker je poglobljena preiskava, ki jo je aprila 2013 predvajal televizijski program Antena 1, prinesla dodatne dokaze o osrednji vlogi Romunije v mreži zaporov; ker je nekdanji svetovalec za državno varnost Ioan Talpeş izjavil, da je Romunija agenciji CIA zagotavljala logistično podporo; ker je nekdanji romunski senator priznal pomanjkljivosti pretekle parlamentarne preiskave in državno tožilstvo pozval k sprožitvi sodnega postopka;

H.

ker je poljsko državno tožilstvo 11. junija 2013 vložilo zahtevo v zvezi z drugo osebo, in sicer naj bi jemenskega državljana Valida Mohameda Bin Ataša uradno priznali kot žrtev, potem ko je bil leta 2003 nezakonito pridržan v Pakistanu in od junija do septembra 2003 zaprt v skrivnem zaporu na Poljskem, nato pa premeščen v Guantanamo, kjer je zdaj; ker je poljsko državno tožilstvo potekajočo kazensko preiskavo podaljšalo do oktobra 2013;

I.

ker britanski organi še naprej postavljajo postopkovne ovire v tožbi, ki jo je sprožil libijski državljan Abdel Hakim Belhadž, ki ga je CIA z britansko pomočjo domnevno predala v mučenje v Libiji, in so izrazili namero, da si bodo prizadevali za obravnavo zadeve v tajnem postopku;

J.

ker je decembra 2012 Italija izdala mednarodni nalog za prijetje Roberta Seldona Ladyja, ki je bil aretiran v Panami julija 2013; ker Panama ni ugodila poznejši prošnji Italije za izročitev in je bil julija 2013 Robert Seldon Lady vrnjen v Združene države; ker se je 5. aprila 2013 italijanski predsednik odločil za pomilostitev ameriškega polkovnika Josepha Romana, ki ga je italijansko sodišče obsodilo zaradi odgovornosti pri ugrabitvi Abu Omarja v Italiji;

K.

ker je novembra 2012 finski parlamentarni varuh človekovih pravic sprožil preiskavo o uporabi finskega ozemlja, zračnega prostora in sistemov za evidence letov v programu Cie za izročitve, tako da je poslal podrobne pisne prošnje za informacije 15 vladnim agencijam in litovske oblasti pozval, naj predložijo natančne informacije o povezanih letih;

L.

ker preiskava, ki jo je opravila Danska za obdobje do maja 2012, ni bila neodvisna, nepristranska, temeljita in učinkovita, kot zahtevajo mednarodna zakonodaja in standardi o človekovih pravicah, saj je bila izvedena s premajhnimi pooblastili in v omejenem obsegu;

M.

ker sta samo dve državi članici (Nemčija in Združeno kraljestvo) odgovorili na nadaljnja pisma, ki so bila poslana osmim državam članicam (Franciji, Nemčiji, Italiji, Litvi, Poljski, Romuniji, Švedski in Združenemu kraljestvu) v okviru posebnih postopkov ZN in so vsebovala prošnjo za dodatne informacije na podlagi skupne študije ZN o globalnih praksah v zvezi s skrivnim pridržanjem v okviru boja proti terorizmu (5);

N.

ker je predsednik ZDA Barack Obama večkrat ponovil svojo zavezo za zaprtje Guantanama in 23. maja 2013 oznanil, da bo kljub nasprotovanju v kongresu ZDA ponovno začel postopek za izpustitev pripornikov in odpravil moratorij na izpustitev jemenskih pripornikov, katerih premestitev nazaj v Jemen je bila že ocenjena za varno; ker morajo oblasti ZDA spoštovati svoje mednarodne obveznosti in začeti sodni pregon Roberta Seldona Ladyja;

O.

ob upoštevanju uvodne izjave, ki jo je visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay podala na 23. zasedanju Sveta za človekove pravice (Ženeva, maj 2013), v kateri se je sklicevala na omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 11. septembra 2012 in se zavzela za „verodostojne in neodvisne preiskave“, ki pomenijo „ključni prvi korak na poti k prevzemanju odgovornosti“, države pa pozvala, „naj to obravnavajo kot prednostno nalogo“;

P.

ob upoštevanju letnega poročila za leto 2013 (6), ki ga je pripravil posebni poročevalec ZN o uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu Ben Emmerson, v katerem je omenil delo Parlamenta ter podprl nekatera priporočila iz omenjene resolucije z dne 11. septembra 2012;

1.

globoko obžaluje, da zlasti Svet, Komisija, vlade držav članic, države kandidatke in pridružene države, NATO in oblasti Združenih držav niso izvajali priporočil iz omenjene resolucije Parlamenta z dne 11. septembra 2012, zlasti zaradi hudih kršitev temeljnih pravic, ki so jih utrpele žrtve programov Cie;

2.

meni, da je vzdušje nekaznovanja v zvezi s programi Cie omogočilo nadaljevanje kršitev temeljnih pravic v okviru protiterorističnih politik EU in ZDA, kar se je izkazalo tudi pri programih množičnega nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost in delu nadzornih organov v različnih državah članicah, ki jih Parlament trenutno preiskuje;

3.

ponovno poziva tiste države članice, ki niso izpolnile svojih pozitivnih obveznosti, naj ob upoštevanju vseh novih dokazov, ki so prišli na dan, opravijo neodvisno in učinkovito preiskavo kršitev človekovih pravic in razkrijejo vse potrebne informacije o vseh osumljenih letalih, povezanih s Cio in njihovim ozemljem; poziva zlasti države članice, naj raziščejo, ali so bili ljudje v okviru programa Cie na njihovem ozemlju priprti v skrivnih prostorih; poziva zadevne države članice (Francijo, Italijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Švedsko), naj odgovorijo na pisma, poslana v okviru posebnih postopkov ZN;

4.

poziva Litvo, naj ponovno začne kazensko preiskavo o skrivnih prostorih za pridržanje Cie in opravi natančno preiskavo, pri kateri bo upoštevala vse dejanske dokaze, ki so bili razkriti, zlasti v zvezi z zadevo Abu Zubajdah proti Litvi na Evropskem sodišču za človekove pravice; poziva Litvo, naj preiskovalcem omogoči, da temeljito raziščejo omrežje letov, s katerimi so bile opravljene izročitve, in navežejo stik z osebami, za katere je splošno znano, da so te lete organizirali ali pri njih sodelovali; poziva litovske oblasti, naj opravijo sodnomedicinsko preiskavo prostorov zapora in preučijo zapise telefonskih klicev; poziva jih, naj v celoti sodelujejo z Evropskim sodiščem za človekove pravice v zadevah Abu Zubajdah proti Litvi in HRMI proti Litvi; glede ponovnega odprtja kazenske preiskave poziva Litvo, naj upošteva vloge drugih morebitnih žrtev za status/sodelovanje v preiskavi; poziva Litvo, naj v celoti odgovori na prošnje drugih držav članic EU za podatke, zlasti na prošnjo finskega varuha človekovih pravic za podatke v zvezi z letom ali leti, ki bi lahko pokazali na povezavo Finske in Litve v zvezi z morebitno potjo izročitev; poziva litovskega generalnega državnega tožilca, naj izvede kazensko preiskavo glede pritožbe Mustafe Al Havsavija;

5.

poziva romunske oblasti, naj hitro začnejo neodvisno, nepristransko, temeljito in učinkovito preiskavo, poiščejo manjkajoče dokumente za parlamentarno preiskavo ter v celoti sodelujejo z Evropskim sodiščem za človekove pravice v zadevah Al Naširi proti Romuniji; poziva Romunijo, naj v celoti upošteva svoje obveze s področja temeljnih pravic;

6.

poziva Poljsko, naj nadaljuje svojo preiskavo na podlagi večje preglednosti, zlasti tako, da dokaže konkreten napredek preiskave, ter da zastopnikom žrtev omogoči, da bodo resnično zastopali svoje stranke, jim prizna pravico do dostopa do vsega pomembnega zaupnega gradiva in jim omogoči, da na podlagi zbranega gradiva ustrezno ukrepajo; poziva poljske oblasti, naj kazensko preganjajo vse vpletene državne akterje; poziva poljskega generalnega državnega tožilca, naj nemudoma ponovno preveri vlogo Valida Bin Ataša in v zvezi s tem sprejme odločitev; poziva Poljsko, naj v celoti sodeluje z Evropskim sodiščem za človekove pravice v zadevah Al Naširi proti Poljski in Abu Zubajdah proti Poljski;

7.

poziva britanske oblasti, naj v celoti sodelujejo pri potekajočih preiskavah kaznivih dejanj in zagotovijo, da se bodo odškodninski zahtevki nadaljevali popolnoma pregledno, da se zaključijo preiskave o čezmejnih izročitvah tujih državljanov; poziva britanske oblasti, naj začnejo preiskavo, ki bo spoštovala človekove pravice, o izročanju, mučenju pripornikov v tujini in slabem ravnanju z njimi;

8.

spodbuja italijanske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za zagotovitev pravice za kršitve človekovih pravic s strani Cie na italijanskem ozemlju, tako da vztrajajo pri izročitvi Roberta Seldona Ladyja in zahtevajo izročitev 22 drugih državljanov ZDA, obsojenih v Italiji;

9.

spodbuja finskega varuha človekovih pravic, naj zaključi svojo preiskavo na podlagi preglednosti in odgovornosti, in v ta namen poziva nacionalne organe, naj v celoti sodelujejo; poziva Finsko, naj preveri vse dokaze o vpletenosti finskih državnih akterjev v program izročitev;

10.

je globoko razočaran, ker se Komisija ni želela ustrezno odzvati na priporočila Parlamenta, in meni, da so pisma, ki jih je Komisija poslala državam članicam, zaradi njihove splošne narave nezadostna za doseganje ugotavljanja odgovornosti;

11.

ponavlja svoja posebna priporočila Komisiji:

12.

poziva litovske oblasti, naj izkoristijo priložnost, ki jim jo nudi predsedovanje Svetu EU, da zagotovijo celovito izvajanje priporočil iz poročila Parlamenta in tako uvrstijo zadevo na dnevni red Sveta za pravosodje in notranje zadeve še pred koncem svojega predsedovanja;

13.

ponavlja svoja posebna priporočila Svetu:

14.

poziva Svet in Komisijo, naj v svoj večletni program, ki bo nasledil stockholmski program, vključita posebne ukrepe za zagotovitev pravne države in odgovornosti za kršitev temeljnih pravic, zlasti s strani obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona; poziva Komisijo, naj uvrsti vprašanje odgovornosti na dnevni red konference Assises de la Justice, ki bo potekala novembra 2013;

15.

opozarja, da je za zagotovitev verodostojnosti Parlamenta ključnega pomena, da se njegove pravice za preiskovanje kršitev temeljnih pravic v EU bistveno povečajo, kar bi moralo vključevati pooblastilo, da pod prisego zasliši vpletene osebe, vključno z vladnimi ministri (7);

16.

poziva Eurocontrol, naj – kakor ameriški zvezni organ za letalstvo – prizna, da podatki o letalskih poteh nikakor ne bi smeli veljati kot zaupni, in objavi podatke, potrebne za zagotovitev učinkovitih preiskav;

17.

pričakuje, da bodo v okviru svoje preiskave glede nadzornega programa ameriške Agencije za nacionalno varnost in nadzornih organov v različnih državah članicah predlagani ukrepi za učinkovit demokratičen parlamentarni nadzor obveščevalnih služb, ob upoštevanju tega, da je demokratični nadzor nad temi službami in njihovimi dejavnostmi z ustreznim notranjim, izvršnim, neodvisnim sodnim in parlamentarnim nadzorom bistvenega pomena;

18.

izraža obžalovanje zaradi pomanjkanja napredka držav članic EU glede pristopa k Mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, z izjemo Litve, ki jo je ratificirala avgusta 2013; poziva 21 držav članic, ki konvencije še niso ratificirale, naj to nemudoma storijo;

19.

poziva Belgijo, Finsko, Grčijo, Irsko, Latvijo, Litvo in Slovaško, naj prednostno ratificirajo opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (MOPPM); obžaluje, da je posebni sklad MOPPM, ki ga upravljajo ZN, dobil le omejeno podporo, in poziva države članice EU in Komisijo, naj podprejo delo posebnega sklada z znatnimi prostovoljnimi prispevki; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj okrepita svoja prizadevanja za pomoč pri vzpostavitvi in delovanju državnih preventivnih mehanizmov v okviru MOPPM v tretjih državah;

20.

poziva EU, naj pozorno pregleda napredek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (v nadaljevanju: Makedonija) pri izvajanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi El Masri proti Makedoniji, s katerim je odbor ministrov sedaj pogojil okrepljeni postopek v okviru prošnje Makedonije za pristop; poziva makedonske oblasti, naj začnejo kazensko preiskavo o sodelovanju državnih akterjev v zadevi El Masri, in naj proti odgovornim ukrepa;

21.

poziva vlado ZDA, naj izpolni vse zahteve držav članic EU po informacijah ali izročitvah v zvezi s programom Cie; nadalje poziva, naj neha uporabljati stroge zaščitne ukrepe, ki odvetnikom pripornikov v zaporu Guantanamo onemogočajo razkritje informacij v zvezi s podrobnostmi njihovega skrivnega pridržanja v Evropi; spodbuja ZDA, naj nemudoma uresniči načrt o zaprtju zapora v Guantanamu;

22.

poziva države članice EU, naj si bolj prizadevajo za ponovno naselitev neevropskih pripornikov, ki so izpuščeni iz Guantanama in jih ni mogoče vrniti v njihove države, ker jim tam grozi smrt, mučenje ali kruto in nečloveško ravnanje (8); poziva EU, naj obudi skupne pobude iz leta 2009, tako da zagotovi okvir za premestitev pripornikov iz Guantanama v države članice EU in začne dialog o konkretnih načrtih za sodelovanje s Cliffordom Sloanom, novim posebnim odposlancem ZDA za premestitev pripornikov iz zapora Guantanamo;

23.

poziva Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju, naj nemudoma začne sodelovati s Parlamentom, tako da zagotovi zahtevane informacije o letih;

24.

poziva sestavo naslednjega parlamentarnega obdobja (2014–2019), naj še naprej izpolnjuje in izvaja naloge, ki ji jih bo predal začasni odbor, in tako zagotovi upoštevanje njegovih priporočil, preuči nove elemente, ki bi se mogoče pojavili, in v celoti izkoristi in razvija svojo preiskovalno pravico;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.