1.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 38/33

—

(i) pritožba naj se razglasi za dopustno, sklep Splošnega sodišča v zadevi T-784/14 naj se v celoti razveljavi, ponovno naj se razsodi v zadevi T-784/14, ugodi naj se tožbi za razglasitev ničnosti, dopis BUDG/B3/MV D (2014) 3079038 z dne 19. septembra 2014 pa naj se razglasi za ničen;

ali

pritožba naj se razglasi za dopustno, sklep Splošnega sodišča v zadevi T-784/14 naj se v celoti razveljavi, zadevo T-784/14 naj se vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da slednje z novo sodbo ugodi tožbi za razglasitev ničnosti, dopis BUDG/B3/MV D (2014) 3079038 z dne 19. septembra 2014 pa naj se razglasi za ničen;

—

(ii) Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi razlog – nepravilnosti v postopku pred Splošnim sodiščem Evropske unije, ki škodijo interesom Romunije

Romunija trdi, da je bil sklep sprejet ob kršitvi člena 130(7), v povezavi z odstavkom (8) Poslovnika Splošnega sodišča.

Splošno sodišče ni preučilo, niti ni primerno utemeljilo, ali je treba ugovor nedopustnosti povezati z vsebinsko presojo.

Čeprav je Splošno sodišče presodilo, da ni utemeljeno, da se ugovor nedopustnosti poveže z vsebinsko presojo, je določilo pravni okvir obveznosti plačila, ki velja za Romunijo na področju, urejenem s Sklepom 2007/436/ES, Euratom (1) in Uredbo št. 1150/2000 (2), pri čemer je trdilo, da je Romunija na podlagi teh določb zavezana, da sprejme znesek 14 833,79 EUR kot tradicionalna lastna sredstva in ga plača.

S tem, ko je preučilo naravo in podlago za plačilo, je Splošno sodišče presodilo v zadevi, s tem pa kršilo svoj sklep, da odloči izključno o ugovoru nedopustnosti.

2.

Drugi razlog – kršitev prava Unije s strani Splošnega sodišča Evropske unije

Romunija meni, da je Splošno sodišče Evropske unije vrsto obveznosti iz dopisa BUDG/B3/MV D (2014) 3079038 z dne 19. septembra 2014 napačno uvrstilo in s tem napačno uporabilo pravo, kar je vplivalo na njegovo presojo in sicer glede (i) presoje pristojnosti Komisije in (ii) vrste izpodbijanega dopisa.

Podredno, Splošno sodišče naj bi kršilo pravico Evropske unije in ni upoštevalo sodne prakse Sodišča s tem, ko je ugotovilo, da morajo države članice presoditi ali gre za izgubo tradicionalnih lastnih sredstev in ali obstaja obveznost plačila takšnih lastnih sredstev.

Poleg tega Romunija oporeka temu, da se mehanizem vmesnih plačil uporablja v primeru dejanskega stanja v tem postopku, in v tem smislu preudarki, ki jih je v zvezi s tem podalo Splošno sodišče.