30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/107

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. oktobra 2011 o Bahrajnu (1) in z dne 15. marca 2012 o kršitvah človekovih pravic v Bahrajnu (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu (3),

—

ob upoštevanju izjave svojega predsednika z dne 12. aprila 2011 o smrti dveh bahrajnskih civilnih aktivistov ter izjave z dne 28. aprila 2011, v kateri je obsodil smrtno obsodbo, izrečeno štirim bahrajnskim državljanom zaradi udeležbe v miroljubnih demonstracijah v podporo demokraciji,

—

ob upoštevanju obiska delegacije Pododbora za človekove pravice v Bahrajnu 19. in 20. decembra 2012 ter njene izjave za javnost,

—

ob upoštevanju sodbe bahrajnskega vrhovnega sodišča z dne 7. januarja 2013, s katero je potrdilo obsodbe 13 političnih aktivistov;

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Bahrajnu, zlasti izjav z dne 24. novembra 2011 o objavi poročila neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije, 5. septembra 2012 o sodbi bahrajnskega pritožbenega sodišča o zadevah Abdulhadija al Khavadže in devetnajstih drugih oseb ter 23. novembra 2012 o prvi obletnici objave poročila neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije, izjave njenega predstavnika za javnost z dne 13. februarja 2012 o obletnici nemirov v Bahrajnu, 10. aprila 2012 o položaju Abdulhadija al Khavadže v Bahrajnu, 16. avgusta 2012 o obsodbi Nabila Radžaba v Bahrajnu ter 24. oktobra 2012 in 7. novembra 2012 o nedavnem nasilju v Bahrajnu ter izjav podpredsednice/visoke predstavnice v Evropskem parlamentu z dne 12. oktobra 2011 o razmerah v Egiptu, Siriji, Jemnu in Bahrajnu;

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Bahrajnu z dne 21. februarja, 21. marca, 12. aprila in 24. maja 2011,

—

ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN z dne 23. junija 2011 in 30. septembra 2011 o kaznih, izrečenih 21 bahrajnskim političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in opozicijskim voditeljem, in izjav tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja z dne 12. aprila 2012 o bombnem napadu v Bahrajnu ter 30. septembra 2011, 15. februarja 2012, 24. aprila 2012, 5. septembra 2012 in 1. novembra 2012 ter 8. januarja 2013 o Bahrajnu,

—

ob upoštevanju poročila, ki ga je novembra 2011 objavila neodvisna bahrajnska preiskovalna komisija, in poročila o nadaljnjem razpletu z dne 21. novembra 2012,

—

ob upoštevanju izjave sveta ministrov Sveta za sodelovanje v Zalivu o terorističnih bombnih napadih v Manami 5. novembra 2012,

—

ob upoštevanju členov 61, 84, 87, 134 in 146 bahrajnskega zakona o kazenskem postopku,

—

ob upoštevanju izjave bahrajnskega državnega tožilca z dne 23. oktobra 2011 o obnovah sodnih postopkov zoper zdravnike, ki jim je bilo sojeno na vojaških sodiščih,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Kraljevina Bahrajn,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, posodobljenih leta 2008,

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949,

—

ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker so razmere na področju človekovih pravic v Bahrajnu po zatrtju protestnikov v podporo demokraciji leta 2011 še vedno kritične; ker številna dejanja bahrajnske vlade še vedno hudo kršijo ter omejujejo pravice in svoboščine dela bahrajnskega ljudstva, zlasti pravico posameznikov do miroljubnega protesta, svobode govora in digitalne svobode; ker bahrajnske oblasti še vedno zatirajo miroljubne politične protestnike;

B.

ker varnostne in policijske sile še vedno uporabljajo nesorazmerno nasilje, kar vodi do poškodb in smrti; ker se vse več poroča o kršitvah bahrajnskih oblasti, vključno z zunajsodnimi aretacijami, zunajsodnimi hišnimi racijiami, nepoštenimi sojenji, medijskimi napadi, ustrahovanjem in poniževanjem državljanov na kontrolnih točkah ter obsežno diskriminacijo na delovnih mestih in univerzah;

C.

ker so 16. oktobra 2012 oblasti aretirale Mohameda al Maskatija, predsednika bahrajnskega mladinskega združenja za človekove pravice, zaradi obtožbe, da je sodeloval pri „nezakonitem zbiranju“ v Manami teden pred tem; ker je bil Mohamed al Maskati naslednji dan izpuščen proti varščini, datum sojenja pa ni bil določen;

D.

ker so bili 18. oktobra 2012 štirje moški pridržani, saj naj bi na socialnih omrežjih obrekovali bahrajnskega kralja, v času njihovega pridržanja pa so varnostne sile zaplenile njihove računalnike in drugo elektronsko opremo; ker so vsi pridržani zanikali, da bi karkoli zagrešili;

E.

ker je 30. oktobra 2012 minister za notranje zadeve Šejk Rašid bin Abdulah al Khalifa prepovedal vsa javna zbiranja in demonstracije (čeprav je sedaj to prepoved formalno odpravil) ter izjavil, da oblasti ne bodo več trpele protivladnih protestov;

F.

ker je 5. novembra 2012 v prestolnici Manama eksplodiralo več bomb domače izdelave, pri čemer sta dva delavca izgubila življenje, tretji pa je bil ranjen;

G.

ker je 7. novembra 2012 vlada brez poštenega sojenja odvzela državljanstvo 31 aktivistom, ki so sodelovali v miroljubnih protestih, s čimer je kršila pravice bahrajnskih državljanov po mednarodnem pravu;

H.

ker je bil 18. decembra 2012 podpredsednik bahrajnskega centra za človekove pravice Sajed Jusif al Muhafda, ki je neutrudno vodil kampanjo za izpustitev številnih aktivistov, zlasti predsednika bahrajnskega centra za človekove pravice Nabila Radažba in nekdanjega podpredsednika bahrajnskega združenja učiteljev Džalila al Salmana, pridržan in obtožen, da je prek socialnih omrežij širil neresnične novice; ker je bilo sojenje v njegovi zadevi preloženo na 17. januar 2013, sam pa ostaja v priporu in je lahko obsojen na do dve leti zapora; ker so ga bahrajnske oblasti že večkrat pridržale v okviru sistematičnega napadanja, nadlegovanja in aretacij zagovornikov človekovih pravic v Bahrajnu;

I.

ker je 7. januarja 2013 bahrajnsko vrhovno sodišče potrdilo obsodbe na zaporno kazen za 13 vidnih aktivistov, ki so bili obtoženi, da so načrtovali strmoglavljenje monarhije; ker je bilo osem od teh aktivistov, vključno z Abdulhadijem al Khavadžo in Ibrahimom Šarifom, obsojenih na dosmrtno zaporno kazen; ker je obsodba dokončna, edina možnost, ki jo še imajo obtoženci, pa je kraljeva pomilostitev; ker ta sodba potrjuje, da bahrajnski pravosodni sistem ni sposoben zaščititi temeljnih pravic;

J.

ker redna sodišča opravljajo revizijo vseh zadev, v katerih so sodila vojaška sodišča, in ker redna sodišča v splošnem ne odrejajo novih sojenj, temveč pregledajo obsodbo na podlagi zapisnikov, ki so jih sestavila sodišča za nacionalno varnost;

K.

ker bahrajnske oblasti kljub obljubam, da bodo udejanjile priporočila neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije ter da bodo spoštovale osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine, niso preiskale nasilja ter storilcev niso spoznale za odgovorne; ker se priporočila preiskovalne komisije izvajajo le počasi;

L.

ker je bil Bahrajn predmet splošnega rednega pregleda sveta ZN za človekove pravice septembra 2012;

M.

ker je 7. decembra 2012 bahrajnski prestolonaslednik princ Salman bin Hamad bin Isa al Khalifa pozval k dialogu z opozicijo v državi, da bi se razmere v tej nemirni zalivski državi premaknile z mrtve točke; ker je soglasen dialog med vsemi silami nujen, da se doseže celovita rešitev;

1.

obsoja stalne kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo bahrajnske oblasti in varnostne sile, zlasti uporabo nasilja, pretirano uporabo solzivca, uporabo šiber na kratke razdalje, prepoved vseh oblik protestov ter prijetja in pridržanja miroljubnih protestnikov, ki so se odločili uresničevati svojo pravico do svobode izražanja in miroljubnega zbiranja; do teh kršitev prihaja kljub zelo dobrodošlim stvarnim priporočilom bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije in izražene zaveze bahrajnskih organov, da bodo uveljavljali reforme, ki jih je ta komisija predlagala;

2.

meni, da je prevzemanje odgovornosti za pretekle kršitve ključni element na poti do doseganja pravice in dejanske sprave, ki sta potrebni za stabilnost družbe; zato odločno podpira priporočila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije, ki sta jih že podprla kralj Hamad in njegova vlada;

3.

obžaluje, ker tudi poročilo o spremljanju popravnih učinkov priporočil neodvisne preiskovalne komisije, izdano 21. novembra 2012, ni prineslo nobene pomembne spremembe v politiki bahrajnskih oblasti, zlasti glede pomanjkanja napredka pri iskanju politične rešitve in obljubljene demokratizacije države; poziva bahrajnske oblasti, naj zagotovijo hitro uveljavljanje priporočil, določijo časovni okvir ter nemudoma začnejo spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine;

4.

od bahrajnskih varnostnih sil in oblasti ponovno zahteva, naj prenehajo uporabljati silo zoper miroljubne protestnike, končajo dolgotrajno zatiranje političnih oporečnikov, ki poteka prek preganjanja, pridržanj in mučenja; poziva oblasti, naj v celoti spoštujejo temeljne svoboščine, zlasti svobodo zbiranja in izražanja, tako prek spleta kot prek tradicionalnih medijev, ter naj takoj odpravijo vse omejitve pri dostopu do informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva bahrajnske oblasti, naj izvedejo potrebne demokratične reforme in spodbujajo vključujoč in konstruktiven nacionalni dialog, vključno z neposrednimi pogovori med vlado in predstavniki opozicije, ki zdaj niso vključeni v dialog, da bi omogočili spravo in ponovno vzpostavili kolektivno družbeno soglasje v državi;

5.

močno obžaluje zadnje obsodbe opozicijskih aktivistov in zdravstvenega osebja ter poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh bahrajnskih političnih zapornikov, vključno z učitelji, zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, ki so bili prijeti in obtoženi zaradi domnevnih kršitev, povezanih s pravico do izražanja, miroljubnega zbiranja in združevanja, zlasti pa Sajeda Jusifa al Muhafade, Nabila Radžaba in Abdulhadija al Kavadže.

6.

poziva bahrajnsko vlado, naj izvede takojšnjo in neodvisno preiskavo vseh primerov kršitev, katerih žrtev so otroci, ki med drugim vključujejo tudi prijetje, pridržanje in mučenje, ter zagotovi, da bodo otroci med pridržanjem ločeni od odraslih ter obravnavani v okviru sodnega sistema za mladoletnike;

7.

poziva bahrajnske organe, naj takoj in dejansko odpravijo omejitve za vse demonstracije, saj te niso združljive z izraženo zavezanostjo oblasti reformam in ne bodo pripomogle k doseganju napredka pri nacionalni spravi niti k vzpostavitvi zaupanja med vsemi stranmi;

8.

poziva bahrajnske oblasti, naj odpravijo vse omejitve glede vstopa tujih novinarjev in mednarodnih organizacij za človekove pravice v državo ter dovolijo neodvisni mehanizem za spremljanje razvoja dogodkov na terenu; poziva k vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za spremljanje, ki naj se vzpostavi na podlagi resolucije Sveta ZN za človekove pravice, sprejme na naslednjem zasedanju marca 2013 in katerega mandat bo spremljanje izvajanja priporočil bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije in splošnega rednega pregleda Bahrajna pri ZN, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zagovornike človekovih pravic; poziva bahrajnske oblasti, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic v prihodnje;

9.

poziva bahrajnske oblasti, naj zagotovijo, da se bo lahko 31 Bahrajncev, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo, pritožilo na odločitev sodišča, saj je jasno, da je odvzem državljanstva političnim nasprotnikom, ki so ga izvedle bahrajnske oblasti, v nasprotju z mednarodno zakonodajo;

10.

poudarja odločno neodobravanje pomanjkljivega odziva EU na sedanje razmere v Bahrajnu in poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj obsodi stalne kršitve osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter določi ciljne omejevalne ukrepe zoper posameznike, neposredno odgovorne za zlorabe človekovih pravic ali vanje vpletene (kot dokazuje poročilo bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije);

11.

poziva k začasni prekinitvi in prepovedi uvažanja solzivca in opreme za nadzorovanje množic v Bahrajn, vse dokler se ne opravi preiskava v zvezi z njihovo neprimerno uporabo in dokler ne bodo tisti, ki so tako neprimerno uporabo zakrivili, odgovarjali;

12.

poziva k omejitvam izvoza tehnologij, ki se uporabljajo za sledenje, cenzuro in nadzor nad informacijami in komunikacijskimi tokovi, katerih posledica so kršitve človekovih pravic, iz EU;

13.

poziva bahrajnsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje pristojnosti, neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v Bahrajnu ter poskrbi, da bahrajnsko sodstvo deluje popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, zlasti pa naj zagotovi, da sodišča ne bodo uporabljana v politične namene ali za kaznovanje legitimnega izvajanja univerzalno zajamčenih pravic in svoboščin; poziva bahrajnsko vlado, naj okrepi pravice obtožencev, tudi tako, da jim zajamči pošteno sojenje in omogoči učinkovito soočanje z dokazi, zbranimi proti njim, zagotovi pa naj tudi neodvisni sodni nadzor nad razlogi za pridržanje ter zaščito pridržanih pred zlorabami med kazensko preiskavo;

14.

obžaluje, da je bila napoved bahrajnske vlade, da bo ukrepala na podlagi ugotovitev neodvisne preiskovalne komisije, ki so bile predstavljene na sestanku v okviru splošnega rednega pregleda maja 2012 pred zasedanjem Sveta Združenih narodov za človekove pravice maja 2012 v Ženevi, očitno le prazna obljuba, saj je bilo po njej v zvezi s človekovimi pravicami ali demokracijo v Bahrajnu doseženih le malo oprijemljivih rezultatov;

15.

podpira priporočila v okviru splošnega rednega pregleda Združenih narodov in poziva bahrajnsko vlado, naj da politično prednost ustreznemu in pravočasnemu nadaljnjemu ukrepanju ter za to dodeli potrebna sredstva; poziva jo tudi, naj izboljša varstvo človekovih pravic in ratificira mednarodne konvencije o človekovih pravicah, kot so Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

16.

podpira in spodbuja sodelovanje med Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in bahrajnsko nacionalno institucijo za človekove pravice ter priporoča njeno nadaljnjo krepitev na podlagi pariških načel pluralizma in neodvisnosti; odločno podpira to institucijo, katere naloga je varovanje človekovih pravic vseh Bahrajncev, vendar ostaja prepričan, da je treba zagotoviti svobodno delovanje zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih nevladnih organizacij, ki so dejavne v Bahrajnu;

17.

meni, da bodo naslednje parlamentarne volitve ključni del nacionalnega spravnega procesa in spodbuja k prizadevanjem, da bi do splošnih volitev leta 2014 pravočasno zagotovili svoboden in pošten volilni sistem;

18.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice, naj sodelujejo pri oblikovanju jasne strategije o tem, kako si bo EU javno in zasebno aktivno prizadevala za izpustitev zaprtih aktivistov, in sicer pred ministrskim srečanjem med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, ki bo sredi leta 2013 v Bahrajnu; glede tega poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi sprejetje sklepov Sveta za zunanje zadeve o položaju človekovih pravic v Bahrajnu, ki naj vsebujejo poseben poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi zaprtih aktivistov;

19.

meni, da sta nadaljevanje prizadevanj za tesnejše sodelovanje med EU in Zalivom ter spodbujanje medsebojnega razumevanja in zaupanja bistvenega pomena; meni tudi, da so redna medparlamentarna srečanja med Parlamentom in njegovimi državami partnericami v tej regiji pomemben forum za oblikovanje konstruktivnega in odprtega dialoga o skupnih vprašanjih;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn.