30.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/100

—

ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (COM(2005)0661 – C7–0048/2010 – 2005/0254(COD)),

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7–0273/2010),

—

ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi, sprejetega dne 21. oktobra 2010 (1),

—

ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z dne 23. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2013“ (COM(2012)0629),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o označevanju porekla,

—

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je 21. oktobra 2010 sprejel stališče v prvi obravnavi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav, in sicer s 525 glasovi za, 49 proti in 44 vzdržanimi;

B.

ker Svet, čeprav sta medtem minili že več kot dve leti, še vedno ni sprejel skupnega stališča, zaradi česar je postopek soodločanja obstal na mrtvi točki;

C.

ker Komisija v svojem delovnem programu za leto 2013 navaja, da je nedavni razvoj v pravni razlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije, ki jo je izdelal pritožbeni organ te organizacije, ob pomanjkanju soglasja v Svetu privedel do tega, da je njen predlog zastarel;

D.

ker EU nima harmoniziranih pravil o navajanju porekla uvoženega blaga, razen za nekatere primere v kmetijskem sektorju;

E.

ker so nekatere neevropske države članice STO, kot so Brazilija, Kanada, Kitajska in ZDA, uvedle sheme obveznega označevanja porekla za nekatere izdelke;

F.

ker so potrebne skupne določbe za povečanje konkurenčnosti med državami članicami STO in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s proizvajalci iz tistih pomembnih držav partneric EU, ki so uvedle označevanje porekla;

G.

ker je obveščenost eden od temeljev svobode državljanov in varstva potrošnikov;

1.

obžaluje, da namerava Komisija umakniti predlog uredbe o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi, ne da bi Parlament o tem ustrezno in pravočasno obvestila in ne da bi sozakonodajalcema pred sprejetjem te odločitve podrobno obrazložila svojo namero;

2.

poziva Komisijo, naj znova preuči načrtovano odločitev;

3.

poziva Komisijo, naj v nasprotnem primeru predlaga novo zakonodajo, ki bo skladna s STO in ki bo EU omogočila ureditev vprašanj, ki jih je prvotno obravnaval začetni predlog;

4.

poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o časovnem načrtu prihodnjih ukrepov, potrebnih za obnovitev zakonodajnega postopka in premik s sedanje mrtve točke;

5.

poziva Komisijo, naj nemudoma uvede primerjalno študijo zakonodajnih ureditev o označevanju porekla, ki trenutno veljajo in se uporabljajo v posameznih državah članicah STO, da bi se preučila temeljna načela in ocenila skladnost s pravili STO;

6.

opominja, da je že večkrat opozoril na pomen ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev v okviru mednarodne trgovine za podjetja iz EU in njihove konkurente iz tretjih držav ter usklajenega pristopa za zagotovitev varstva potrošnikov; poudarja, da je to pomembno tudi zato, da bi v sedanjih razmerah svetovne konkurenčnosti pridobili vrednost proizvodnja visoke kakovosti ter okoljski in socialni standardi, kar je koristno zlasti za MSP;

7.

poudarja, da je treba pred sprejetjem nove zakonodaje učinkoviteje uporabiti vsa razpoložljiva sredstva – na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU – da bi potrošnikom na enotnem trgu omogočili bolj ozaveščeno izbiro pri nakupovanju, med drugim prek izobraževanja in z ozaveščanjem javnosti prek sredstev množičnega obveščanja;

8.

poziva Svet, naj po prvi obravnavi Parlamenta opredeli svoje skupno stališče in tako omogoči institucionalno razpravo v ustaljenih okvirih;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.