Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013IP0005

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (2012/2061(INL))

    UL C 440, 30.12.2015, p. 23–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.12.2015   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 440/23


    P7_TA(2013)0005

    Obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (2012/2061(INL))

    (2015/C 440/05)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju členov 9, 151 ter člena 153(1)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

    ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti ukrepa Unije na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja, ki jo je opravil oddelek Evropskega parlamenta za evropsko dodano vrednost in posredoval Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve 19. novembra 2012 (1),

    ob upoštevanju poročila „Obvladovanje sprememb – končno poročilo skupine na visoki ravni o gospodarskih in socialnih posledicah industrijskih sprememb“, ki je bilo predstavljeno na luksemburškem vrhu o zaposlovanju novembra 1997 (2),

    ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/443/EGS z dne 27. julija 1992 o spodbujanju udeležbe zaposlenih oseb v dobičku in rezultatih podjetja (vključno z udeležbo v kapitalu) (3),

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (4),

    ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (5),

    ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (6),

    ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (7),

    ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (8),

    ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (9),

    ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi Statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev (10),

    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (11),

    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (12),

    ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (13),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom „Prestrukturiranje in zaposlovanje – Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije“ (COM(2005)0120) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005 (14),

    ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni agendi (COM(2005)0033),

    ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (15),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (COM(2010)0614),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“ (COM(2010)0608 final/2),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ (COM(2010)0682),

    ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o prestrukturiranju in predvidevanju sprememb: spoznanja iz nedavnih izkušenj (COM(2012)0007),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu (16),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o socialni agendi za obdobje 2006–2010 (17),

    ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012 o zadrugah in prestrukturiranju (18),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o krepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi (19),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (20),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112),

    ob upoštevanju izsledkov raziskav in anket Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer,

    ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0390/2012),

    A.

    ker prestrukturiranje ni nov pojav, temveč praksa, ki je zaradi gospodarskih izzivov vse pogostejša in v zadnjih letih vse bolj razširjena ter pridobiva številne različne pojavne oblike, se stopnjuje v nekaterih sektorjih in širi v druge z nepredvidljivimi posledicami za gospodarsko in družbeno tkivo držav članic;

    B.

    ker svetovna gospodarska kriza, ki je izbruhnila v letu 2008, od podjetij in njihovih zaposlenih zahteva spremembe za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest; ker so finančne špekulacije v finančnem sektorju krizo bistveno poglobile ter močno pospešile hitrost sprememb, s čimer se je pritisk na delavce, ozemlja in vse vladne ravni, da se strukturno prilagodijo, povečal do te mere, da vzbuja skrb;

    C.

    ker je v zadnjih 30 letih kot posledica radikalnih sprememb v gospodarskih strategijah prišlo do ogromne prerazdelitve bogastva iz realnega v finančno gospodarstvo; ker je treba izboljšati položaj tistih, ki ustvarjajo blago in zagotavljajo storitve, a nosijo glavno breme gospodarske krize;

    D.

    ker zainteresirane strani o prestrukturiranju začnejo razmišljati šele v pozni fazi, ko se že razmišlja o odpuščanjih;

    E.

    ker pri prestrukturiranju največ pozornosti pritegne takojšen in lahko zaznaven vpliv na zaposlovanje, medtem ko škodljivi učinki na delovne pogoje in zdravje delavcev niso dovolj priznani in obravnavani;

    F.

    ker številne in različne zainteresirane strani, ki sodelujejo pri prestrukturiranju, delujejo vsaka zase in redko sodelujejo na dolgi rok;

    G.

    ker – kot je bilo dosledno poudarjeno v nedavnih dokumentih Komisije, zlasti v strategiji Evropa 2000 in v sporočilu Komisije z dne 28. oktobra 2010 o industrijski politiki – „bi boljše predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja zaposlenim in podjetjem pomagalo pri prilagajanju na prehode zaradi presežnih zmogljivosti ter modernizacije in strukturnih uskladitev“. […] „Uprava in predstavniki delavcev so glavni akterji, ki se morajo na ravni podjetja sporazumeti glede strategij za prestrukturiranje. Takšno prestrukturiranje morajo spremljati posegi politike, ki preprečujejo socialne stiske, spodbujajo nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta; na ta način se v največji možni meri zmanjšujejo masovna odpuščanja, propad celotnih regij ali izselitev celotnih industrij ter omogoči vzpostavljanje prejšnjega gospodarskega stanja in prehod med zaposlitvami“;

    H.

    ker je kriza privedla do novega gospodarskega upravljanja na ravni Unije prek letnega pregleda rasti ter evropskega semestra, kar lahko samo po sebi privede do prestrukturiranja in zahteva sodelovanje socialnih partnerjev;

    I.

    ker je delavce treba pravočasno pripraviti na prehod na okolju prijazno, z viri gospodarno gospodarstvo, ki ima velik potencial za zaposlovanje, vendar bo povzročilo prestrukturiranje netrajnostnih sektorjev in podjetij;

    J.

    ker je bilo v tretjem četrtletju leta 2011 izgubljenih delovnih mest skoraj še enkrat več od ustvarjenih delovnih mest in se bo ta razlika verjetno še stopnjevala glede na napovedi večjega prestrukturiranja na strateških področjih;

    K.

    ker je bilo v obdobju od 2008 do 2011 v gradbenem in predelovalnem sektorju izgubljenih več kot 6,4 milijona delovnih mest;

    L.

    ker imajo vse države članice, v katerih je od začetka krize delo izgubilo sorazmerno malo delavcev, zelo dobro razvite sisteme odnosov med delodajalci in delojemalci, v okviru katerih imajo delavci in njihovi predstavniki sorazmerno veliko pravic na področju posvetovanja, obveščanja in soodločanja, kar je vodilo do skupnih dogovorov, sklenjenih na ravni obratov, in sicer na podlagi zakonov in kolektivnih pogodb;

    M.

    ker, kot je navedeno v Letnem pregledu rasti, v katerem je predstavljen predlog za celovit odziv Unije na krizo, „pozitivni ustvarjeni izvoz nekaterih držav članic kaže, da uspeh na globalnih trgih ni odvisen le od cenovne konkurenčnosti, ampak tudi od širših dejavnikov, kot so sektorska usmerjenost, inovacije ter raven znanja in veščin, ki spodbujajo resnično konkurenčnost“; ker so podjetja v nekaterih državah članicah ravno v kriznem času sprejela dolgoročni pristop in naredila vse, da bi preprečila odpustitev svojih dobro usposobljenih in zelo izkušenih delavcev;

    N.

    ker je za podjetja Unije težko doseči uspeh na svetovnih trgih samo z zbijanjem cen konkurence, ne pa tudi z razvijanjem dobrih proizvodov, procesov in storitev;

    O.

    ker je treba zaposlenim v netrajnostnih sektorjih zagotoviti podporo in usposabljanje za prehod na zelena delovna mesta;

    P.

    ker obstaja nevarnost, da se dobre prakse, ki jih je zaradi krize lahko zbrala zlasti Mednarodna organizacija dela, ne upoštevajo dovolj in se ne bodo uporabljale pri reševanju prihodnjih kriz; ker bi zato morale institucije Unije raziskati in dokumentirati te prakse, da jih bo mogoče uporabiti tudi pri prestrukturiranju;

    Q.

    ker Komisija v sporočilu o Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta z dne 23. novembra 2010 ugotavlja tudi, da lahko negotove razmere negativno vplivajo na prilagodljivost in proaktivnost pri menjavi delovnega mesta oz. poklica, saj je s prehodom povezano tveganje morebitne brezposelnosti, nižje plače in socialne negotovosti; ker je zato pozitivna izkušnja pri spremembah poklicne poti bistvena za stalno prilagajanje ter ohranjanje in izboljšanje zaposljivosti ter hkrati za zagotavljanje varnosti za posameznike in pretočnosti na trgih dela.

    R.

    ker so mlajši in starejši delavci v primerih prestrukturiranja, ko je odpuščanje delavcev neizogibno, pogosteje izbrani za presežne kot ostale starostne skupine, in sicer tudi ko to v skladu z ustrezno zakonodajo Unije pomeni diskriminacijo na podlagi starosti;

    S.

    ker je, kot je ugotovljeno v sporočilu Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“, „nelagodje nekaterih do notranjega trga mogoče pojasniti tudi z občutkom, da so bili liberalizacijski vali izpeljani na račun socialnih pravic, ki so jih pridobili različni gospodarski subjekti. Lizbonska pogodba in koncept, visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva“ kot njen temeljni cilj od nas zahtevata, da sprejmemo celostnejšo podobo enotnega trga. Gospodarske svoboščine in svoboščine do skupnih ukrepov je treba uskladiti. Ponovna oživitev dialoga med socialnimi partnerji je nujna in lahko omogoči pripravo zakonodaje, ki prihaja od socialnih partnerjev in je njim namenjena, kakor to izrecno določa Lizbonska pogodba.“; „Poleg postopkov, ki so odgovor na gospodarsko in finančno krizo, so preventivne strategije podjetjem in njihovim zaposlenim omogočile, da so socialne konflikte preprečila s proaktivnim upravljanjem prestrukturiranja. To je pogoj za gospodarsko uspešnost in socialni imperativ, saj omogoča novo prerazporeditev virov v smeri sektorjev v vzponu, delavcem pa ponuja nove priložnosti, ko je njihovo delovno mesto ogroženo.“; ker bi akt Unije za prestrukturiranje omogočil oblikovanje okolja, ki temelji na vzajemnem zaupanju;

    T.

    ker zaradi poglabljanja enotnega trga prihaja do dodatne konkurence, kar ima lahko za posledico prestrukturiranje; ker bi Unija morala prevzeti odgovornost za ta proces, in sicer z oblikovanjem okvira za blažitev socialnih posledic;

    U.

    ker na podlagi „Smernic za upravljanje sprememb in njihovih socialnih posledic“, ki so jih socialni partnerji začrtali v oktobru 2003, ni bil sprejet noben zakonodajni ukrep, čeprav sta sledila dva kroga nacionalnih seminarjev, ki so jih organizirali socialni partnerji v okviru večletnih delovnih programov; ker so te še vedno v veliki meri neznane, in to ne le socialnim partnerjem nacionalnih in sektorskih organizacij, temveč tudi, kar je še pomembneje, podjetjem in predstavnikom delavcev; ker bi bilo pravočasno in učinkovito upoštevanje načel, zapisanih v teh smernicah in nastalih na podlagi številnih drugih študij in poročil, zelo pomembno; ker so prakse podjetij na tem področju pogosto odzivne in ne proaktivne, posredujejo preveč po postopku sprejemanja odločitev in ne vključujejo zunanjih subjektov, ki bi lahko dovolj ali pravočasno prispevali k blaženju socialnih posledic;

    V.

    ker si je Komisija prizadevala najti konkretne predloge za nadaljnji razvoj politike na tem področju, in sicer v zeleni knjigi „Prestrukturiranje in predvidevanje sprememb: spoznanja iz nedavnih izkušenj“, v kateri priznava, da „bi lahko tehnološke spremembe in inovacije pospešile strategije prilagajanja za podjetja in delovno silo, vendar obstajajo tudi znaki, da lahko inovacije skupaj z raziskavami in izobraževanjem pripravijo učinkovito pot, po kateri bi se Evropa izvlekla iz krize.“;

    W.

    ker zadruge prestrukturiranje izvajajo na družbeno odgovoren način ter njihov poseben zadružni model upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu, demokratični udeležbi in nadzoru s strani članov, in sposobnost zadrug, da se zanašajo na lastna finančna sredstva in podporne mreže, pojasnjujeta, zakaj so zadruge v daljšem časovnem obdobju prožnejše in bolj inovativne pri upravljanju prestrukturiranja in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti;

    X.

    ker se je Komisija kljub svojim zgoraj navedenim odločnim izjavam nezadovoljivo odzvala na resolucije Parlamenta o obveščanju, posvetovanju in prestrukturiranju, ki poudarjajo potrebo po nujnih in konkretnih ukrepih na tem področju, ter na zahteve drugih ustreznih gospodarskih in družbenih akterjev;

    Y.

    ker ta resolucija ne posega v obveznosti obveščanja, ki izhajajo iz drugega prava Unije in nacionalnega prava; če to dovoljujeta pravo Unije in nacionalna zakonodaja, bi se postopki obveščanja morali dosledno uporabljati za izvajanje priporočil te resolucije;

    Z.

    ker ta resolucija ne posega v obveznosti v zvezi z zaščito delovnega mesta in prekinitvijo delovnega razmerja, ki izhajajo iz nacionalnega prava;

    AA.

    ker trenutno obstajajo velike razlike v nacionalni zakonodaji na področju odgovornosti delodajalcev do zaposlenih v procesu prestrukturiranja; ker je bilo v predhodnem desetletju posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji opravljeno dvakrat in se Komisija ni odzvala;

    AB.

    ker je dobro obveščanje in posvetovanje v zvezi s prestrukturiranjem tisto, ki se izvaja več mesecev pred predlaganim prestrukturiranjem, zajema tudi podizvajalce in vključuje hitro zagotovitev poklicnega preusposabljanja, da bi tako spodbudilo konkurenčnost podjetij in Unije ter v času krize državljanom Unije in vlagateljem hkrati izkazalo zanesljivost in preglednost;

    AC.

    ker podjetja, ki se ne bodo prilagodila spreminjajočim se okoliščinam, dolgoročno ne bodo mogla iti v korak s konkurenco; ker so običajno podjetja in sektorji tisti, ki lahko najbolje ocenijo lastne potrebe po prestrukturiranju; ker je proces prestrukturiranja v vsaki državi članici drugačen in ker so posledice prestrukturiranja različne od države do države;

    AD.

    ker je Komisija, z namenom pomagati delavcem in podjetjem, da se učinkoviteje pripravijo na spremembe, izvedla podrobne raziskave in študije pojava prestrukturiranja samega ter spremljanja gospodarskih sektorjev, vključno z vrsto študij o spremembah na področju zaposlovanja od danes do leta 2020 (21); ker pri tej prospektivni analizi sodelujejo neodvisni raziskovalci, socialni partnerji in druge institucije Unije, kot so Evropski parlament, ter agencije in telesa Unije, kot sta Evropski center za spremljanje sprememb (22) Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja;

    AE.

    ker trenutno poteka revizija Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (23);

    1.

    poziva Komisijo, naj v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije in po posvetovanju s socialnimi partnerji čim prej pripravi predlog za zakonodajni akt o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, ki sledi podrobnim priporočilom v prilogi k temu poročilu;

    2.

    potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti; nadalje potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo sorazmernosti ter podjetniške svobode in lastninske pravice;

    3.

    potrjuje pomen močnega socialnega dialoga, ki temelji na vzajemnem zaupanju in deljeni odgovornosti, kot najboljšega instrumenta za iskanje sporazumnih rešitev in pogledov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju procesa prestrukturiranja;

    4.

    poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba za nadzor dejavnosti podjetij sprejeti ukrepe na ravni Unije, katerih namen je preprečevanje kakršnih koli zlorab s škodljivimi posledicami, zlasti za delavce;

    5.

    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo odpuščanja izhod v sili, ki pride v poštev po preučitvi vseh drugih možnosti, pri čemer naj to ne zmanjša konkurenčnosti podjetij;

    6.

    meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;

    7.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu.


    (1)  http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/empl/dv/eava_info_of_workers_with_annexes_/eava_info_of_workers_with_annexes_en.pdf

    (2)  UL C 258, 10.9.1999, str. 1.

    (3)  UL L 245, 26.8.1992, str. 53.

    (4)  UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

    (5)  UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

    (6)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

    (7)  UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

    (8)  UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

    (9)  UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

    (10)  UL L 207, 18.8.2003, str. 25.

    (11)  UL L 142, 30.4.2004, str. 12.

    (12)  UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

    (13)  UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

    (14)  UL C 65, 17.3.2006, str. 58.

    (15)  UL L 308, 24.11.2010, str. 46.

    (16)  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0589.

    (17)  UL C 117 E, 18.5.2006, str. 256.

    (18)  UL C 191, 29.6.2012, str. 24.

    (19)  UL C 76 E, 27.3.2008, str. 138.

    (20)  UL C 199 E, 7.7.2012, str. 131.

    (21)  SEC(2008)2154 Delovni dokument služb komisije, Prestrukturiranje in zaposlovanje, prispevek Evropske unije.

    (22)  V letu 2001 je bil izveden eden izmed predlogov strokovne skupine Gyllenhammar. To je vključevalo ustanovitev Evropskega centra za spremljanje sprememb (EMCC) znotraj Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. EMCC upravlja zlasti Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki zbira informacije o dejavnostih prestrukturiranja v določenem merilu.

    (23)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.


    PRILOGA

    PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

    EVROPSKEMU PARLAMENTU

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega člena 153(1)(e) meni, da mora zakonodajni akt, ki bo sprejet, vsebovati naslednje elemente:

    Priporočilo 1

    ob upoštevanju naslednjega:

    1.

    Pri predvidevanju, pripravi in upravljanju prestrukturiranja delujejo podjetja, predstavniki delavcev, javni organi in druge zainteresirane strani vsak v okviru svojih zmogljivosti in pristojnosti ter v trenutku, ki ustreza njihovi različni odgovornosti, v duhu sodelovanja, ki temelji na pravočasnem ter celovitem obveščanju in posvetovanju, ob priznavanju, da je namen teh postopkov obenem zaščititi tako interese podjetij z vidika konkurenčnosti in trajnosti kot interese njihovih delavcev.

    2.

    Ekonomsko uspešno in družbeno odgovorno prestrukturiranje zahteva vključitev v dolgoročno strategijo za zagotovitev in krepitev dolgoročne trajnosti in konkurenčnosti podjetja. V središču strateškega razvoja podjetja morajo biti človeški viri.

    3.

    Delodajalci pri izbiri presežnih delavcev upoštevajo protidiskriminacijsko zakonodajo, zlasti na področju diskriminacije na podlagi starosti.

    4.

    Predvidevanje, priprava in upravljanje sprememb poteka v okviru krepitve socialnega dialoga in z namenom spodbujanja sprememb, in sicer v skladu z ohranitvijo prednostnih ciljev konkurenčnosti in zaposlovanja ter zdravja delavcev.

    5.

    Treba je predvideti, spodbujati in izboljšati ukrepe v zvezi s položajem podjetij in verjetnim razvojem dogodkov in delovnih pogojev, zlasti kjer so ti lahko ogroženi.

    6.

    Prestrukturiranje je lažje in njegovi učinki ublaženi, če podjetja stalno razvijajo znanja in usposobljenosti svojih delavcev, s čimer izboljšujejo njihovo zaposljivost ter njihovo notranjo in zunanjo mobilnost.

    7.

    Prilagodljiva podjetja in prožna delovna sila v sodelovanju s predstavniki delavcev, regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi ustreznimi organizacijami razvijejo mehanizme za predvidevanje in načrtovanje potreb po zaposlovanju in znanju. Priznajo pravico vsakega delavca do ustreznega usposabljanja. Delavci priznajo, da sta učenje in vseživljenjsko izobraževanje potrebna za krepitev njihovih možnosti za zaposlitev.

    8.

    Učinki procesa prestrukturiranja presegajo domet enega samega podjetja, saj podjetja pogosto delujejo v mrežah, s tem pa se tudi veča potreba po oblikovanju večstranskih forumov za razpravo o socialnih vprašanjih.

    9.

    Dobro prestrukturiranje zahteva čim zgodnejšo pripravo in takojšen začetek, ko je ugotovljena potreba po prestrukturiranju, ter lahko tako prepreči oz. bistveno zmanjša njegove gospodarske, socialne, okoljske in teritorialne posledice.

    10.

    Splošno uveljavljeno je mnenje, da je treba pri vsakem postopku prestrukturiranja, zlasti če je večjega obsega in ima znaten učinek, zainteresiranim stranem pravočasno, da se te lahko pripravijo na posvetovanja preden podjetje sprejme odločitev, podati obrazložitev in utemeljitev glede izbire ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji in alternativnimi možnostmi, ter pri tem spoštovati celovito in ustrezno udeležbo predstavnikov delavcev na vseh ravneh.

    11.

    Če želijo podjetja ravnati odgovorno in si prizadevati za omejitev učinkov prestrukturiranja, morajo predvideti odpuščanje kot zadnji ukrep šele po preučitvi vseh drugih možnosti in/ali izvajanju možnih podpornih ukrepov.

    12.

    Dejavno sodelovanje in pomoč javnih organov na ustrezni ravni pri pripravi in upravljanju med izvajanjem prestrukturiranja bistveno prispeva h gospodarski preobrazbi in ohranitvi delavcev. Vključiti je treba tudi lokalne gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja, ki so zaradi kakovosti dobaviteljev ali podizvajalcev v odvisnem položaju glede podjetja v postopku prestrukturiranja.

    13.

    Obstoječi sistemi finančne podpore, ki potekajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada (ESS) v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020 ne smejo nadomestiti spodbud na nacionalni ravni, ki temeljijo na predvidevanju, pripravi in odgovornem upravljanju. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi se moral nadaljevati z okrepljeno zmogljivostjo, da bi deloval odzivno, pravočasno in paliativno.

    14.

    Pomembno je, da podjetja skupaj s predstavniki delavcev razvijejo orodja za redno ocenjevanje in poročanje o dejavnostih v zvezi s predvidevanjem prestrukturiranja, pri čemer upoštevajo nacionalne zakone ali prakse.

    15.

    Gospodarsko upravljanje se po novem osredotoča na konsolidacijo javnih financ in z omejevanjem javnih izdatkov ogroža možnosti za ublažitev posledic prestrukturiranj.

    16.

    Vsaka določba Unije bi morala veljati za podjetja ali skupine podjetij, tako v zasebni ali javni lasti, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami. V vsakem primeru večje prestrukturiranje podjetij in skupin podjetij vpliva na precejšnje število delavcev ali precejšen delež zaposlenih teh podjetjih v omejenem obdobju.

    17.

    Vsak okvir Unije o predvidevanju, pripravi in upravljanju sprememb in prestrukturiranja bi moral spodbujati in dati prednost sporazumu med podjetjem in predstavniki njegovih delavcev na lokalni ravni. Splošna pravila bi morala veljati samo, kadar ni takšnega sporazuma.

    Priporočilo 2 o namenu

    1.

    Namen je spodbujati in olajšati obveščanje in posvetovanje o gospodarskih spremembah ter izboljšati družbeno in do okolja odgovorno predvidevanje, pripravo in upravljanje korporativnega prestrukturiranja, ki ga izvajajo podjetja, predstavniki delavcev, javni organi in druge zainteresirane strani po vsej Uniji; pri čemer ima vsak od njih drugačno odgovornost v različnih fazah postopka prestrukturiranja.

    2.

    Podjetja in predstavniki delavcev v skladu s tem ciljem pri prestrukturiranju v duhu sodelovanja priznajo, da so ti postopki usmerjeni k zaščiti interesov podjetij z vidika konkurenčnosti in trajnosti in prav tako tudi interesov njihovih delavcev z vidika socialnih pogojev, pogojev zaposlovanja, zdravja in delovnih pogojev.

    Priporočilo 3 o opredelitvah in področju uporabe

    1.

    Za namene tega akta:

    (a)

    „podjetja“ so podjetja ali skupine podjetij, tako v zasebni ali javni lasti, v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami;

    (b)

    „odvisna podjetja“ so podjetja in družbe, ki so odvisni od zgoraj omenjenih podjetij na osnovi pogodb o podizvajanju, dobavi ali drugih pogodb;

    (c)

    „predstavniki delavcev“ so tisti, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa;

    (d)

    „sporazumi“ so sporazumi, sklenjeni na ustrezni ravni (evropski, nacionalni, sektorski, regionalni ali na ravni podjetja) med predstavniki podjetij in/ali njihovih organizacij na eni strani in predstavniki delavcev, ki so pooblaščeni za sklenitev kolektivnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso oz. v skladu s postopki, ki so jih določile pristojne sindikalne organizacije na evropski ravni, na drugi strani;

    (e)

    „delavci“ so delavci v podjetjih, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi;

    (f)

    „javni organi“ so organi javne uprave na ustrezni ravni, kot jih določajo države članice, vključno z lokalnimi zavodi za zaposlovanje;

    (g)

    „postopek prestrukturiranja“ so spremembe, ki sodijo v področje uporabe direktive o kolektivnih odpustih ali direktive o prenosu podjetij;

    (h)

    „zaposljivost“ pomeni zmožnost zaposlenega, da na podlagi svojega znanja, izkušenj in usposabljanja dobi ali zamenja zaposlitev;

    (i)

    „obveščanje in posvetovanje“ je opredeljeno v skladu z ustrezno evropsko in nacionalno zakonodajo na tem področju;

    2.

    Vsak akt Unije bi moral veljati za podjetja ali skupine podjetij, tako v zasebni ali javni lasti, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami. V vsakem primeru večje prestrukturiranje podjetij in skupin podjetij vpliva na precejšnje število delavcev ali precejšen delež zaposlenih teh podjetjih v omejenem obdobju.

    Priporočilo 4 o dolgoročnem strateškem načrtovanju, prilagajanju in zaposljivosti

    1.

    Vsako prestrukturiranje se vključi v dolgoročno strategijo za zagotovitev in krepitev dolgoročne trajnosti in konkurenčnosti podjetja, da se spodbuja kultura inovacij, pri čemer je hkrati treba priznati, da so v številnih primerih podjetja prisiljena v prestrukturiranje zaradi nepredvidenih sprememb v tržnih pogojih ali razvoja tehnologije.

    2.

    Dolgoročna strategija vključuje cilje v zvezi z gospodarskim razvojem, človeškimi viri, zaposlovanjem in usposobljenostmi, ki so osredotočeni na nenehno razvijanje usposobljenosti in kompetenc delovne sile, da bi se povečala konkurenčnost in trajnost podjetja in njegova sposobnost prilagajanja ter izboljšala zaposljivost delavcev in olajšal njihov prehod ter notranja in zunanja mobilnost.

    3.

    V ta namen države članice spodbujajo podjetja naj vsakemu delavcu zagotovijo dostop do usposabljanja ter tako v svoja pričakovanja vgradijo spremembe v potrebah po znanju in usposobljenosti znotraj podjetja. Delavci ugotavljajo, da sta učenje in vseživljenjsko izobraževanje nujna za povečanje njihove zaposljivosti in sprejemajo ustrezne ponudbe usposabljanja.

    4.

    Ponujeno usposabljanje je resnična dolgoročna naložba, ne glede na starost zaposlenega, ki mora pokrivati zlasti potrebe, povezane z naprednimi industrijskimi sektorji, novimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, prehodom na zeleno gospodarstvo ali zdravstvenim varstvom, v širšem smislu pa tudi potrebe, povezane s sektorji, ki bodo najučinkovitejši pri uresničevanju ciljev strategije EU 2020.

    Priporočilo 5 o predvidevanju potreb po zaposlovanju in znanjih

    1.

    Podjetja oblikujejo v posvetovanju s predstavniki delavcev ob ustreznem upoštevanju njihovih vzajemnih pravic in obveznosti ter, če je to primerno, z javnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi strategije za razvoj človeških virov, ki so prilagojene individualnim okoliščinam, ter mehanizme za predvidevanje in vnaprejšnje načrtovanje potreb po zaposlovanju in znanjih.

    2.

    V ta namen podjetja v sodelovanju s predstavniki delavcev in drugimi zainteresiranimi stranmi vzpostavijo:

    (a)

    mehanizme za dolgoročno načrtovanje kvantitativnih in kvalitativnih potreb po zaposlovanju in znanjih, ki so povezani z inovacijami in razvojnimi strategijami ter upoštevajo predvidljiv pozitiven in negativen razvoj na področju gospodarstva, zaposlovanja in znanj ter delovnih pogojev, ter mehanizme za ugotavljanje trenutne usposobljenosti posameznih zaposlenih;

    (b)

    večletne načrte zaposlovanja in razvijanja znanj ter delovnih pogojev, ki vključujejo na primer naslednja področja:

    ugotavljanje in predvidevanje potreb po kompetencah in kvalifikacijah;

    podporo pri uvajanju kulture izobraževanja, ki bo delavcem pomagala pri izbiri ustreznega usposabljanja;

    redno individualno ocenjevanje znanj, ki bo podlaga za individualne preglednice usposabljanja;

    redno ocenjevanje delovnih pogojev, zlasti v zvezi z organizacijo dela;

    individualne načrte usposabljanja s kvantitativno določenimi cilji;

    letni proračun za usposabljanje

    račune za usposabljanje zaposlenih;

    notranje in zunanje programe usposabljanja;

    odsotnost z dela zaradi izobraževanja;

    posebne ukrepe usposabljanja za obravnavanje ugotovljenih težav.

    3.

    Vsak delavec ima na voljo določeno letno število ur za usposabljanje, ki je določeno z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Vendar bi bilo treba potrebe po usposabljanju pretežno določati na podlagi ocenjevanja znanj in spretnosti, da se preveri, ali se ohranja njihova zaposljivost.

    4.

    Potrebe posameznih delavcev po usposabljanju bi bilo treba redno preverjati ter po potrebi opredeliti primerne rešitve za usposabljanje.

    5.

    Določbe odstavkov 1 do 3 ne veljajo za podjetja in delavce, ki so zajeti v sporazumu o postopkih za predvidevanje znanj in spretnosti ali oceno potreb po zaposlovanju ter znanjih in spretnostih, sklenjenem na ustrezni ravni in med ustreznimi stranmi.

    6.

    Podjetja vedno, kadar je to mogoče in primerno:

    (a)

    v tesnem sodelovanju z zunanjimi akterji, vključno z regionalnimi organi, univerzami in drugimi ponudniki izobraževanja in usposabljanja, tehnološkimi inštituti, razvijejo mehanizme in načrte iz odstavka 2;

    (b)

    sodelujejo ali prispevajo k zunanjim centrom za spremljanje zaposlovanja ter znanj in spretnosti, partnerstvom, mrežam in drugim pomembnim pobudam, sprejetim v regiji in/ali sektorju, inovacijskim centrom in razvojnim agencijam;

    7.

    Praktična pravila izvajanja se uredijo v sporazumu med prizadetimi stranmi.

    8.

    Podrejena podjetja so obveščena o spremembah in načrtih, predvidenih v odstavku 2. Njihovi delavci so v te mehanizme in načrte vključeni na podlagi zahteve podrejenega podjetja, ki bo utemeljena z razlogom, da so ti mehanizmi in načrti potrebni oz. koristni za njihovo prilagajanje in razvoj. To ne izključuje, da odvisna podjetja lahko razvijejo lastne mehanizme.

    Priporočilo 6 o zgodnji pripravi

    1.

    Razen v okoliščinah, ko prestrukturiranje sprožijo nepredvideni ali nenadni dogodki, vsak postopek prestrukturiranja, zlasti če bi lahko imel zelo negativen učinek temelji na ustrezni pripravi z vsemi zainteresiranimi stranmi, v skladu z njihovimi pristojnostmi, da bi tako preprečili ali ublažili njegove gospodarske, socialne in lokalne učinke.

    2.

    Do prestrukturiranja na splošno pride zaradi izjemnih okoliščin, ki nastanejo zaradi sprememb na trgih ali razvoja tehnologije. V interesu vseh udeležencev je, da začnejo v takih izjemnih okoliščinah uprava in zaposleni pravočasno razpravljati v skladu z zahtevami glede obveščanja in posvetovanja iz obstoječe zakonodaje Unije.

    3.

    Predlagane postopke prestrukturiranja je treba v celoti pojasniti predstavnikom zaposlenih, ki bi morali te informacije o predlaganem prestrukturiranju prejeti zato, da bi lahko opravili poglobljeno oceno in se po potrebi pripravili na posvetovanja.

    4.

    Priprava se izvede čim prej in začne takoj, ko je ugotovljena potreba po prestrukturiranju, ki spoštuje metode in postopke, izpogajane na ravni ustreznega sektorja, regije ali podjetja, če se pojavi tak primer. Razen v izjemnih okoliščinah, omenjenih v odstavku 1 zgoraj, se priprava izvaja v časovnem okviru, ki omogoča pomembno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi in sprejetje ukrepov za preprečevanje oz. čim večje možno blaženje negativnih gospodarskih, socialnih in lokalnih učinkov.

    5.

    Lokalni gospodarski subjekti, zlasti podjetja in njihovi delavci, ki so v odvisnem razmerju do podjetja v postopku prestrukturiranja, bi prav tako morali biti od začetka obveščeni o predlaganem prestrukturiranju.

    6.

    Zelo pomembno je zagotoviti preglednost in zaposlene pravočasno obveščati o razmerah v podjetjih, da bi jih lahko vključili v procese prestrukturiranja in predvidevanja sprememb. Zaposleni se morajo že v zgodnji fazi udeleževati razprav, da bi lahko sodelovali v procesih prestrukturiranja podjetij ali pri načrtovanju morebitnega odkupa podjetja v primeru njegovega zaprtja.

    7.

    Pri vsakem prestrukturiranju morajo podjetja prednostno obravnavati, kako bo to vplivalo na odpuščanje zaposlenih, in se na jasen in pregleden način zavezati glede zaposlitev.

    Priporočilo 7 o obveščanju in posvetovanju o poslovnih odločitvah

    1.

    Za vsako prestrukturiranje, zlasti tisto, ki bo verjetno imelo negativen učinek na zaposlovanje, je treba pred sprejemom vseh praktičnih ukrepov v zgodnji fazi pripraviti pojasnitev in obrazložitev za ustrezne zainteresirane strani, ne glede na to, ali se prestrukturiranje opravi na podlagi dolgoročnih strateških ciljev ali zahtev ali dolgoročnih omejitev in ali odločitev glede prestrukturiranje sprejme podjetje ali skupina, ki kontrolira podjetje.

    2.

    Ukrepi v odstavku 1 vključujejo utemeljitev izbire ukrepov, predvidenih za doseganje ciljev, potem, ko se ocenijo drugi možni ukrepi, ob upoštevanju vseh zadevnih interesov.

    3.

    Podjetja od začetka pravočasno obveščajo javne organe in predstavnike delavcev na ustrezni ravni, zlasti lokalni, ter jih v čim večji možni meri vključijo v izvajanje postopka prestrukturiranja.

    4.

    Lokalni gospodarski subjekti, zlasti podjetja in njihovi delavci, ki so v odvisnem razmerju do podjetja v postopku prestrukturiranja, bi prav tako morali biti čim prej obveščeni o prestrukturiranju.

    5.

    Se ne uporablja, če je obveščanje predstavnikov zaposlenih in posvetovanje z njimi primerljivo urejeno na nacionalni ravni.

    Priporočilo 8 o zmanjševanju notranjih socialnih stroškov s pomočjo socialnega načrta

    1.

    Ko se pojavi potreba po prestrukturiranju, bi morala podjetja upoštevati odpuščanje zgolj kot zadnji ukrep po preučitvi vseh alternativnih možnosti ter določiti in, kjer je to možno, izvesti podporne ukrepe.

    2.

    Podjetja kot alternativo odpuščanju preučijo vse ustrezne možnosti in začnejo dialog z notranjimi in zunanjimi zainteresiranimi stranmi, da bi jih poskusili vključiti v rešitve glede odpuščanja, na primer:

    (a)

    postopno izvajanje načrtovanih ukrepov,

    (b)

    zmanjševanje obsega dela,

    (c)

    začasno in/ali stalno skrajšanje delovnega časa ali reorganizacijo;

    (d)

    ponovna pogajanja o delovnih pogojih,

    (e)

    notranjo ali zunanjo prerazporeditev znotraj skupine podjetij ali drugih podjetij, ki niso v tej skupini,

    (f)

    notranje izvajanje zunanjih dejavnosti,

    (g)

    sporazumno prekinitev delovnega razmerja ter

    (h)

    naravna prekinitev delovnega razmerja.

    3.

    Kadar se odpuščanju ne da izogniti, ali pa kot del izvajanja alternativnih možnosti, podjetja ob pomoči lokalnih organov in javnih/zasebnih zavodov za zaposlovanje sodelujejo pri pomoči zadevnim delavcem, pri čemer je pomoč odvisna od okoliščin in namenjena izboljšanju zaposljivosti delavcev ter njihovemu hitremu in trajnemu ponovnemu vstopu na trg dela.

    4.

    Podjetja ne glede na svoje obveznosti, ki izhajajo iz evropske in nacionalne zakonodaje in prakse, predvidijo naslednje ukrepe za zaposljivost, če se izkažejo za potrebne ali koristne pri omejevanju učinka prestrukturiranja:

    zagotavljanje informacij delavcem, ki jim grozi odpuščanje ali pa so že bili odpuščeni, o trgu dela, njihovih pravicah in pogojih, dogovorjenih v postopku prestrukturiranja;

    oblikovanje izhodišč za prerazporeditev in/ali mobilnost;

    usposabljanje in preusposabljanje;

    osebno poklicno svetovanje;

    pomoč pri iskanju zaposlitve, vključno s plačanim delovnim časom ob iskanju delovnega mesta;

    pošteno nadomestilo;

    olajšanje ustanavljanja lastnih podjetij in zadrug ter različnih oblik finančne udeležbe;

    spremljanje, nadziranje in svetovanje za preprečitev ali čim večje zmanjšanje negativnega učinka prestrukturiranja tako na fizični kot na psihosocialni ravni za presežne delavce in delavce, ki bodo ostali zaposleni;

    priznavanje pravice do ponovne zaposlitve nekdaj presežnim delavcem;

    olajšanje prenosa podjetij, vključno na zaposlene v obliki zadrug;

    nudenje psihosocialne podpore, kjer je to ustrezno.

    Priporočilo 9 o sporazumih o upravljanju postopkov prestrukturiranja

    1.

    Podjetja in predstavniki njihovih delavcev bi morali po potrebi sklepati kolektivne pogodbe za ureditev vprašanj, ki izhajajo iz predlaganega prestrukturiranja.

    2.

    Določbe priporočil 6 in 7 ne veljajo za podjetja in delavce, ki so zajeti v sporazumu, sklenjenem na ustrezni ravni in med ustreznimi stranmi, o postopkih in mehanizmih za pripravo in družbeno odgovorno upravljanje postopkov prestrukturiranja in zmanjševanje notranjih socialnih stroškov prestrukturiranja.

    Priporočilo 10 o zmanjševanju v čim večji možni meri zunanjih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov

    1.

    Ko ima postopek prestrukturiranja večje lokalne učinke, si podjetja prizadevajo razvijati komplementarnosti in sinergije med svojimi pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi vseh drugih akterjev, da bi lahko čim bolj povečala možnosti ponovne zaposlitve delavcev ter spodbudila gospodarsko, socialno in okoljsko preusmerjanje ter razvila nove trajnostne gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo kakovostna delovna mesta, in sicer s sklenitvijo sporazumov za prerazporeditev presežnih delavcev med podjetji iste dejavnosti ali geografskega sektorja.

    2.

    Za namene odstavka 1 podjetja regionalne ali lokalne organe in druge pomembne akterje obvestijo o ukrepih, ki jih pripravljajo v skladu s priporočilom 8. Podjetja sodelujejo in/ali prispevajo k vsaki projektni skupini ali mreži, ustanovljeni na regionalni ali sektorski ravni, da se čim bolj zmanjša učinek prestrukturiranja.

    3.

    Če se to izkaže za potrebno in je v skladu z nacionalnimi in regionalnimi zahtevami, podjetja pripravijo in izvajajo strategije, namenjene sanaciji in/ali preselitvi industrijskih območij, ki bodo verjetno opuščena, kar velja za okoljski ukrep, za način privabljanja novih dejavnosti in za način ohranitve deleža delovnih mest, ki bi jih drugače izgubili.

    4.

    V priporočilu 8 navedeni ukrepi veljajo, kolikor je to mogoče, tudi za delavce podrejenih podjetij. Podrejena podjetja in njihovi delavci so o teh ukrepih obveščeni, če so takšne informacije potrebne ali koristne za njihovo prilagajanje in upravljanje postopka prestrukturiranja v teh podjetjih.

    Priporočilo 11 o javni podpori

    1.

    Države članice zagotovijo tudi, da javni organi in vsi organi v okviru lastne pristojnosti nudijo pomoč ali svetovanje, ki se od njih zahteva za olajšanje in omogočitev gladkega postopka prestrukturiranja, da bi čim bolj omejili posledice.

    2.

    Javni organi in zavodi za zaposlovanje na različnih ravneh prispevajo k predvidevanju in upravljanju s:

    (a)

    spodbujanjem dialoga, usklajevanja in sodelovanja z zainteresiranimi stranmi,

    (b)

    nudenjem pomoči pri predvidevanjih postopkov, predvsem postopkov prestrukturiranja, da bi se ublažili njihovi ekonomski, socialni in okoljski učinki.

    3.

    Javni organi in zavodi za zaposlovanje nudijo pomoč ali svetujejo v tesnem sodelovanju z organizacijami socialnih partnerjev na ustrezni ravni, mehanizme za dolgoročno načrtovanje in večletno načrtovanje potreb po zaposlovanju in znanjih v podjetjih, zlasti pri pripravi ocenjevanja znanj za vse zadevne zaposlene.

    4.

    Na področjih, kjer je prišlo do strukturnih sprememb, javni organi obravnavajo kot ustrezno v tesnem sodelovanju z organizacijami socialnih partnerjev na ustrezni ravni:

    (a)

    ustanavljanje stalnih organov, mrež ali struktur za spremljanje predvidevanja postopkov sprememb in zagotavljanje brezplačnega ocenjevanja znanj, predvsem za delavce, ki so težko zaposljivi;

    (b)

    spodbujanje teritorialnih sporazumov o zaposlovanju za lažje ustvarjanje delovnih mest in prilagajanje ter dostojne delovne pogoje in poskus privabljanja naložb z vsemi sredstvi, ob upoštevanju lokalne narave mikro, majhnih ter malih in srednjih podjetij;

    (c)

    spodbujanje ali vzpostavljanje mehanizmov za lažje prehajanje med zaposlitvami, med drugim z mreženjem podjetij in izmenjavo dobre prakse;

    (d)

    izvajanje usposabljanja za mala in srednja podjetja in njihove delavce ter podpiranje dialoga in sodelovanja med njimi in večjimi podjetji;

    (e)

    spodbujanje regionalnega zaposlovanja ter gospodarskega, socialnega in okoljskega preusmerjanja;

    (f)

    spodbujanje možnosti tehnoloških inovacij, zlasti zaradi zmanjšanja ogljikovih emisij.

    Priporočilo 12 o finančni podpori

    1.

    Brez poseganja v obveznosti podjetij, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, nacionalne zakonodaje ali praks, bodo javni organi po možnosti zagotovili finančno podporo in druge vire pomoči ukrepom za zaposljivost, ki prednostno obravnavajo zaposlene v podjetjih v postopku prestrukturiranja, saj je tovrstna pomoč nujna ali ustrezna, da bi lahko ti hitro ponovno vstopili na trg dela.

    2.

    V skladu s predpisi, ki urejajo delovanje skladov, se skladi Unije, predvsem Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, lahko uporabijo za pomoč pri celovitem ukrepanju in pripravi prestrukturiranja ter za pomoč zaposlenim pri prilagajanju spremembam, za namene odstavkov 1 in 2.

    3.

    Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji se lahko v skladu s svojim statutom uporabi za zagotovitev finančne podpore za hitro ponovno zaposlitev presežnih delavcev, kar pa ne nadomesti obveznosti držav članic ali delodajalcev iz prava Unije in nacionalnih zakonov ali prakse.

    Priporočilo 13 o imenovanju ustreznih javnih organov

    Države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni imenujejo javne organe, odgovorne za izvajanje tega akta.

    Priporočilo 14

    1.

    Podjetja v sodelovanju s predstavniki delavcev in po potrebi z zunanjimi organizacijami, vključenimi v postopek, razvijajo orodja za redno ocenjevanje in poročanje o izvajanju prestrukturiranja.

    2.

    Države članice sodelujejo z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev z zagotavljanjem statističnih informacij o postopkih prestrukturiranja.

    3.

    Ta okvir nikakor ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU na področjih vključevanja delavcev. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše za varovanje načela enakosti spolov.

    4.

    Ta okvir nikakor ne posega v obveznosti glede zaščite delovnega mesta, ki so povezane z izplačili nadomestil v primeru prekinitve delovnega razmerja. Njegovo izvajanje v nobenem primeru ne sme biti podlaga za nižanje ravni varovanja pred diskriminacijo, ki jo države članice že zagotavljajo.

    5.

    Vsaka država članica v posebnih primerih ter pod pogoji in omejitvami, ki jih določa nacionalna zakonodaja, zagotovi, da podjetja niso obvezana predložiti informacij, kadar bi zaradi narave informacij glede na objektivna merila to resno ogrozilo njihovo delovanje ali jim škodovalo. Država članica lahko odloči, da je tovrstna oprostitev obveznosti odvisna od predhodne upravne ali sodne potrditve.

    6.

    Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotovijo, da predstavniki delavcev in vse druge osebe z dostopom do informacij, ki so jim bile predložene izrecno na podlagi tega akta, teh informacij ne smejo razkriti, če so jim bile predložene kot zaupne.

    7.

    Države članice bi morala podjetja, ki ne ravnajo v skladu z zakonodajo Unije, izključiti iz uporabe javnih pomoči iz državnih proračunov.

    8.

    Ne glede na odstavek 7 je omogočena uporaba sredstev iz splošnega proračuna Evropske unije in nacionalnih proračunov v neposredno korist zaposlenim v podjetjih iz navedenega odstavka.


    Top