Valige katsefunktsioonid, mida soovite proovida

See dokument on väljavõte EUR-Lexi veebisaidilt.

Dokument 62013CN0530

Zadeva C-530/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Leopold Schmitzer proti Bundesministerin für Inneres

UL C 15, 18.1.2014, lk 3—5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.1.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 15/3


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 8. oktobra 2013 – Leopold Schmitzer proti Bundesministerin für Inneres

(Zadeva C-530/13)

2014/C 15/04

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Leopold Schmitzer

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Bundesministerin für Inneres

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali gre – ne glede na člen 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člen 6 Direktive Sveta 2000/78/ES (1) z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (v nadaljevanju: Direktiva) – za (neposredno) razliko v obravnavanju na podlagi starosti v smislu člena 21(1) Listine oziroma člena 2(1) in (2)(a) Direktive, če lahko ob uvedbi nediskriminatornega sistema napredovanja v plačnih razredih za nove javne uslužbence že zaposleni javni uslužbenec, ki je bil diskriminiran zaradi prejšnje ureditve (z izključitvijo upoštevanja obdobij, končanih pred dopolnjenim 18. letom starosti, za namene napredovanja), sicer poda vlogo za izbiro obravnavanja po novem sistemu in tako pridobi nediskriminatorno izračunan referenčni datum za napredovanje, vendar se kljub ugoditvi njegovi vlogi v skladu z nacionalnim pravom njegov plačni razred (in s tem posledično plača, ki se mu izplačuje) zaradi počasnejšega napredovanja po novem sistemu kljub ugodnejšemu referenčnemu datumu za napredovanje ne izboljša, tako da se uvrsti v isti plačni razred kot že zaposleni javni uslužbenec, ki je bil v prejšnjem pravnem položaju diskriminatorno ugodno obravnavan (ki primerljivih obdobij ni zbral pred dopolnjenim 18. letom starosti, ampak po njem, ta obdobja pa so se v skladu s prejšnjo ureditvijo že upoštevala) in mu ni treba izbrati obravnavanja po novem sistemu?

2.

Če je odgovor pritrdilen, ali se lahko javni uslužbenec – v primeru neupravičenosti v smislu člena 52(1) Listine oziroma člena 6 Direktive (glej glede tega zlasti tretje vprašanje) – v postopku za določitev plačnega razreda sklicuje na neposredno uporabo člena 21 Listine in člena 2 Direktive, tudi če je prej z ustrezno vlogo že dosegel ugodnejši referenčni datum za napredovanje v novem sistemu?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je razlikovanje – ki je ohranjeno tudi po uvedbi nediskriminatornega sistema za nove javne uslužbence – glede plačnega razreda med, prvič, ugodno obravnavanimi že zaposlenimi javnimi uslužbenci, ki si ne izberejo obravnave po novem sistemu, in, drugič, že zaposlenimi javnimi uslužbenci, ki so še vedno diskriminirani kljub izbiri obravnave po novem sistemu, upravičeno v smislu člena 52(1) Listine in člena 6 Direktive kot prehodni pojav zaradi načel ekonomičnosti postopka in ohranitve pridobljenih pravic oziroma varstva legitimnih pričakovanj, tudi če

(a)

nacionalnemu zakonodajalcu pri ureditvi sistema napredovanja ni treba pridobiti soglasja socialnih partnerjev in ga zavezujejo le ustavne omejitve varstva legitimnih pričakovanj, ki ne zahteva celovite ohranitve pridobljenih pravic v smislu popolne ohranitve prejšnjega sistema za ugodno obravnavane že zaposlene javne uslužbence, ki niso izbrali obravnave po novem sistemu;

(b)

bi nacionalni zakonodajalec v zvezi s tem lahko zagotovil enakost med že zaposlenimi javnimi uslužbenci z upoštevanjem obdobij, končanih tudi pred dopolnjenim 18. letom starosti, ob ohranitvi prejšnjih pravil o napredovanju za do tedaj diskriminirane že zaposlene javne uslužbence;

(c)

bi bilo s tem povezano upravno breme zaradi pričakovanega velikega števila zahtev precejšnje, vendar se z vidika svojih stroškov nikakor ne približa skupnemu znesku preteklih in prihodnjih izgubljenih prejemkov diskriminiranih javnih uslužbencev v primerjavi z ugodno obravnavanimi javnimi uslužbenci;

(d)

bo prehodno obdobje z nadaljnjo razliko v obravnavanju med že zaposlenimi javnimi uslužbenci trajalo več desetletij in bo (zaradi splošne „ustavitve zaposlovanja“ novih javnih uslužbencev v javnopravnih delovnih razmerjih) tudi zelo dolgo vplivalo na veliko večino vseh javnih uslužbencev;

(e)

bi bil sistem uveden retroaktivno, zaradi česar bi se na škodo javnega uslužbenca spremenila zanj ugodnejša ureditev, ki mora biti glede na prednostno uporabo prava Unije vsekakor uvedena med 1. januarjem 2004 in 30. avgustom 2010 in katere uporabo za svoj primer je javni uslužbenec zahteval že pred izdajo spremenjenega zakona?

Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje nikalen ali če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

4.

(a)

Ali zakonska ureditev, ki v obdobjih zaposlitve na začetku kariere določa daljša obdobja za napredovanje in s tem otežuje napredovanje v naslednji plačni razred, pomeni posredno razliko v obravnavanju na podlagi starosti?

(b)

Če je odgovor pritrdilen, ali je taka razlika v obravnavanju glede na malo delovnih izkušenj na začetku kariere primerna in nujna?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen:

5.

(a)

Ali zakonska ureditev, v skladu s katero se „druga obdobja“ do treh let upoštevajo v celoti, v naslednjih treh letih pa polovično, tudi če ta obdobja niso bila namenjena niti izobraževanju niti nabiranju poklicnih izkušenj, pomeni posredno razliko v obravnavanju na podlagi starosti?

(b)

Če je odgovor pritrdilen, ali je taka razlika v obravnavanju upravičena zaradi preprečevanja poslabšanja uvrstitve v plačni razred vsakega javnega uslužbenca (vključno z novimi javnimi uslužbenci), ki pred dopolnjenim 18. letom starosti ni zbral obdobij, ki bi jih bilo mogoče upoštevati za napredovanje, čeprav je mogoče upoštevati tudi druga obdobja, končana po dopolnjenem 18. letu starosti?

6.

Če je odgovor na četrto vprašanje, točka a./, pritrdilen in je odgovor na četrto vprašanje, točka b./, nikalen, medtem ko je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen ali če je odgovor na peto vprašanje, točka a./, pritrdilen in je odgovor na peto vprašanje, točka b./, nikalen:

Ali razlika v obravnavanju že zaposlenih uslužbencev kot prehodni pojav ni več upravičena zaradi diskriminatornih vidikov, ki bi jih imela nova ureditev?


(1)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).


Üles