14.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 367/21

1.

Ali mora nacionalno sodišče – na podlagi načela učinkovitosti, visoke ravni varstva potrošnikov v Uniji, ki ji sledi Direktiva 1999/44 (1), ali na podlagi drugih določb ali norm prava Unije – po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je kupec v pogodbi potrošnik v smislu člena 1(2)(a) Direktive 1999/44?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali to velja tudi, če v spisu ni dejanskih podatkov (ali so ti nezadostni ali nasprotujoči si), da bi bilo mogoče ugotoviti status kupca?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali to velja tudi za pritožbeni postopek, v katerem kupec ni oporekal sodbi sodišča prve stopnje v delu, v katerem ta preizkus ni bil opravljen (po uradni dolžnosti), in zato vprašanje, ali je mogoče kupca šteti za potrošnika, izrecno ni bilo razjasnjeno?

4.

Ali je treba Direktivo 1999/44 (oziroma njen člen 5) šteti za normo, ki je enakovredna nacionalnim določbam, ki v nacionalnem pravnem redu veljajo za pravila javnega reda?

5.

Ali načelo učinkovitosti ali visoka raven varstva potrošnikov v Uniji, ki ji sledi Direktiva 1999/44, ali druge določbe in norme prava Unije, nasprotujejo nizozemskim določbam glede trditvenega in dokaznega bremena, ki ga ima potrošnik/kupec v zvezi z dolžnostjo (pravočasne) obvestitve prodajalca o zatrjevani napaki dobavljenega blaga?

6.

Ali načelo učinkovitosti ali visoka raven varstva potrošnikov v Uniji, ki ji sledi Direktiva 1999/44, ali druge določbe in norme prava Unije nasprotujejo nizozemskim določbam glede trditvenega in dokaznega bremena, ki ga ima potrošnik/kupec, da blago ni v skladu s pogodbo in da se je ta neskladnost pokazala v šestih mesecih po dobavi? Kaj pomenijo besede „neskladnost, ki se pokaže“ v členu 5(3) Direktive 1999/44 in zlasti, kako natančno mora potrošnik/kupec, navesti okoliščine, ki se nanašajo na neskladnost (oziroma vzroke zanjo)? Ali za to zadostuje, da potrošnik/kupec navede in v primeru konkretnega izpodbijanja dokaže, da kupljeni predmet ne deluje (pravilno), ali pa mora tudi navesti in v primeru konkretnega izpodbijanja dokazati, katera napaka prodanega predmeta je povzročila oziroma povzroča to nedelovanje (oziroma nepravilno delovanje)?

7.

Ali je pri odgovoru na gornja vprašanja pomembno, da je F. Faber v tem postopku na obeh stopnjah zastopal odvetnik?