Tožba, vložena 2. avgusta 2013 – APRAM proti Evropski komisiji

(Zadeva T-403/13)

2013/C 367/52

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: APRAM – Administração dos Portos da Região Autónoma da Madeira, SA (Funchal, Portugalska) (zastopnik: M. Gorjão-Henriques, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja šest tožbenih razlogov.

1.   Prvi tožbeni razlog: kršitev določb glede upravičenosti izdatkov

Izpodbijani sklep krši pravne določbe za izvedbo Pogodbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na upravičenost izdatkov za financiranje iz evropskih skladov, in sicer člen 11 Uredbe (ES) št. 1164/94 in člen 7 Uredbe (ES) št. 16/2003. V zvezi s tem je med strankama sporno vprašanje, ali so izdatki, ki so bili plačani po začetku obdobja upravičenosti in med njim, upravičeni do evropskega financiranja, čeprav so bili predmet starejših računov.

2.   Drugi tožbeni razlog: nezakonitost člena 7 Uredbe (ES) št. 16/2003 zaradi bistvene kršitve postopka in kršitve določbe, ki je višje v hierarhiji določb

Izpodbijani sklep je prav tako nezakonit, ker temelji na Uredbi (ES) št. 16/2003, ki ni zakonita, ker je ni sprejel kolegij komisarjev niti ni bila sprejeta po pooblastitvenem postopku, pisnem postopku ali drugem poenostavljenem postopku v skladu s Poslovnikom Evropske komisije (3), ker ni bil z navedenim sklepom spoštovan člen 18 tega poslovnika, in ker je Komisija razlagala člen 7 Uredbe (ES) št. 16/2003 v nasprotju z Uredbo (ES) št. 1164/94.

3.   Tretji tožbeni razlog: kršitev načela subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti implicira sprejetje nacionalnih pravil glede upravičenosti izdatkov, saj spada gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija v okvir deljene pristojnosti med Unijo in državami članicami in zato zanjo velja navedeno načelo. Uredba (ES) št. 16/2003 pa ne samo, da ne omenja ampak tudi ne utemelji nujnosti ureditve, ki jo določa na podlagi načela subsidiarnosti, zaradi česar krši to načelo.

4.   Četrti tožbeni razlog: kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ter obveznosti, da uprava spoštuje svoje akte

Ustaljena upravna praksa Evropske komisije je bila, da se zadevna norma razlaga v smislu, ki ga zagovarja APRAM.

Zadevna razlaga je izhajala iz virov, ki jih je Evropska komisija odobrila, in je bila sporočena Portugalski republiki, kot tudi drugim državam članicam, njena vsebina pa je bila do te mere ustaljena, da je portugalska država lahko imela legitimna pričakovanja glede upravičenosti računov, ki so bili prejeti pred vložitvijo popolne vloge pri Evropski komisiji in plačani po tem. To je bilo tudi stališče pristojnih nacionalnih organov. Glede na te okoliščine je imel APRAM legitimna pričakovanja, da so bili ti izdatki dejansko upravičeni.

Uveljavitev razlage, ki jo zdaj zagovarja Komisija, očitno krši načelo pravne varnosti, saj APRAM nalaga veliko finančno breme, ne da bi bila ta razlaga pravilna ali predvidljiva.

5.   Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti

Čeprav lahko Evropska komisija v skladu s členom H priloge II k Uredbi (ES) št. 1164/94 izvede finančne popravke, za katere meni, da so nujni, kar lahko pomeni ukinitev ali zmanjšanje pomoči, odobrene za projekt, mora ta institucija spoštovati načelo sorazmernosti in pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera, kot so vrsta nepravilnosti in obseg možnega finančnega vpliva, ki ga imajo morebitne nepravilnosti v administrativnem ali kontrolnem sistemu, tako da ne izbere nesorazmernega ukrepa. Tako ni mogoče razumeti, kako se lahko razmišlja o ukinitvi odobrenih pomoči, saj se 100-odstotni popravki uporabljajo zgolj, kadar so nepravilnosti administrativnega in kontrolnega sistema tako pomembne, ali je ugotovljena nepravilnost tako huda, da pomenijo popolno neupoštevanje pravil Skupnosti, zaradi česar so vsa plačila nezakonita. V primerih, ko ni tako, pa isti organi predlagajo zgolj pet- ali dvoodstotne popravke ali celo ne predlagajo nobenega zmanjšanja.

Težave pri razlagi zadevne določbe so odločilna olajševalna okoliščina, ki bi jo Evropska komisija morala vedno upoštevati. Glede na opisane okoliščine obstajajo za doseganje zasledovanega cilja manj omejujoči ukrepi, kot so popravek po zmanjšani stopnji ali neizvedba popravka. Tako tudi če bi se Komisija odločila, da bo izvedla popravek glede odobrenih sredstev – čemur tožeča stranka nasprotuje – tak popravek ne bi smel preseči 5 odstotkov in bi moral biti nižji ali celo enak nič.

6.   Šesti tožbeni razlog: zastaranje

Vsekakor pa naj bi bila možnost zahtevati vračilo izdatkov, nastalih pred 3. junijem 2003, že zastarana, saj je zadnji račun z dne 28. februarja 2003, kar je tri mesece in dva dneva pred zadevnim datumom. V skladu z Uredbo (ES) št. 2988/95 (4) z dne 18. decembra pa pregon zastara v štirih letih od storitve nepravilnosti.

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 16/2003 z dne 6. januarja 2003 o določitvi posebnih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 glede upravičenosti izdatkov v okviru ukrepov, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 189).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 9).

(3)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 213.

(4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340).