5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/1

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/2

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/3

—

navedene izpodbijane akte v celoti ali delno, kolikor Splošno sodišče meni, da je pravično in v skladu z interesi tožeče stranke, razglasi za nične;

—

ECHA zato naloži, da zneske, ki jih je neupravičeno prejela od tožeče stranke, vrne skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob upoštevanju revalorizacije od dneva, ko je družba Leone La Ferla Spa izvršila plačila na račun ECHA, do celotnega izplačila;

—

kumulativno ali alternativno ECHA naloži, naj povrne škodo, ki jo je utrpela družba Leone La Ferla Spa, v višini navedenih zneskov, ki jih je ECHA neupravičeno prejela od tožeče stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob upoštevanju revalorizacije od dneva, ko je družba Leone La Ferla Spa izvršila plačila na račun ECHA, do celotnega izplačila;

—

toženima strankama naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

1.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je ECHA nezakonito prekoračila svoja pooblastila, ki so omejena na vodenje postopka preverjanja, ali ima tožeče podjetje pravico do znižane pristojbine, namenjene MSP, s tem, da je namesto Komisije sprejela odločbo glede te pravice in s tem, da je pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka status MSP, samovoljno uporabila drugačna vsebinska merila od tistih, ki jih je Komisija določila v Uredbi (ES) št. 240/2008 (1).

Pooblastilo za sprejemanje odločb glede pravice do znižane pristojbine, namenjene MSP, bi namreč zajemalo tudi presojo o tem, ali se za velikost registriranega podjetja uporabljajo merila iz Priporočila 2003/361/ES o Skupnostnem financiranju MSP, kar pa ni v pristojnosti tajništva ECHA, temveč le Komisije, kajti niti v Uredbi REACH niti v Izvedbenih uredbah Komisije ni določen pojem ad hoc.

Poleg tega Uredba Komisije (ES) št. 340/2008 o ugotovitvi statusa MSP izrecno določa, da podmerila iz Priporočila 2003/361/ES, ki se nanašajo na družbe z deleži v drugih podjetjih, veljajo samo za podjetja s sedežem zunaj Evropske unije. To pa pomeni, da pri oceni velikosti podjetja s sedežem v Uniji za preverjanje pravice tega podjetja do znižane pristojbine teh meril ni mogoče uporabiti.

2.

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom zatrjuje, da je ECHA vsekakor nezakonito uporabila zgoraj navedena podmerila v obravnavani zadevi, pri čemer ni upoštevala, da je družba Leone La Ferla S.p.a po strukturi družinsko podjetje, saj imajo njene deleže v celoti v lasti trije bratje La Ferla. Zato se tudi ob uporabi navedenih podmeril ne bi smelo upoštevati družbenih razmerij in zvez z ostalimi podjetji, saj vsa druga podjetja, ki so povezana s tožečo stranko, ne delujejo na istem trgu, niti na sosednjih trgih (člen 3, točka 3, Priloge 1 k Priporočilu 361/2003/ES).

3.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka očita, da je podpis izvršnega direktorja ECHA izpodbijanega ukrepa nezakonit, saj v Uredbi REACH ni določeno, da lahko izvršni direktor sprejema odločbe v zvezi z velikostjo podjetij, ki prosijo za registracijo.

4.

Tožeča stranka s četrtim tožbenim razlogom zatrjuje nezakonitost odločb ECHA MB/D/29/2010 in MB/D/21/2012/D, s katerima je agencija določila znesek tako imenovane „upravne takse“, pri čemer je samovoljno modulirala razne vrednosti, dejanska obdavčitev pa bo opravljena samo na podlagi najvišjega zneska. Ti odločbi sta nezakoniti – s čimer so nezakoniti tudi izvedbeni ukrepi – zato, ker mora Komisija določiti natančen znesek vseh pristojbin in taks, določenih v Uredbi REACH (ECHA lahko zgolj sestavi razvrstitev „drugih“ storitev, to je tistih, ki ne spadajo v sistem REACH), in ob upoštevanju dejstva, da bo tako imenovana „upravna taksa“ vplačana v proračun ECHA. Ker ima poleg tega navedena „taksa“ naravo upravne sankcije z odvračalnim učinkom neprimernih ali nekooperativnih ravnanj podjetij v smislu Uredbe REACH, jo morajo opredeliti države članice.

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/4

—

ugotovi naj se, da je tožba za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 689/2013 z dne 18. julija 2013 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso (UL L 196, 19.7.2013, str. 13) dopustna;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 689/2013 z dne 18. julija 2013 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso (UL L 196, 19.7.2013, str. 13) naj se razglasi za nično;

—

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na zlorabo postopka, saj naj bi bila postopkovna pravila upravnega odbora kršena, ker naj Komisija odboru ne bi dovolila proučitve vseh potrebnih elementov, da bi podal svoje mnenje o osnutku besedila, ki ga je treba sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe št. 182/2011 (1).

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev postopka in neobstoj pristojnosti, saj je bila izpodbijana uredba sprejeta po podpisu generalnega direktorja za kmetijstvo in razvoj podeželja v imenu predsednika Komisije, ne da bi bilo dokazano, da obstajata akt o delegaciji in izjava o samocertificiranju.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na neobstoj obrazložitve izpodbijane uredbe v delu, v katerem:

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev zakona ali vsaj na očitno napako pri presoji, saj naj se pri informacijah, ki jih je Komisija posredovala upravnemu odboru, ne bi upoštevala merila iz člena 164(3) Uredbe št. 1234/2007.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev legitimnega pričakovanja, ker naj bi tožeča stranka na podlagi zagotovil Komisije legitimno pričakovala ohranitev sistema pozitivnih povračil do konca trenutne skupne kmetijske politike.

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/4

—

razveljavi Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 689/2013 z dne 18. julija 2013 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, saj izpodbijana uredba ne vsebuje obrazložitve. Tožeča stranka trdi, da gre pri obrazložitvi, navedeni v izpodbijani uredbi, le za tako obrazložitev, ki ne omogoča seznanitve z razlogovanjem Komisije, čeprav bi morala Komisija zelo natančno navesti razloge, ki upravičujejo prehod iz nadomestila v višini 108,5 EUR na tono na 0 EUR in to toliko bolj, ker to ni v skladu z njeno prejšnjo prakso odločanja.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela zaupanja v pravo, saj naj bi Komisija gospodarskim subjektom zagotovila, da se nadomestila ohranijo do začetka veljave nove skupne kmetijske politike. Tožeča stranka zatrjuje, da znižanje nadomestila v višini 108,5 EUR na tono na 0 EUR ni bilo predvideno glede na položaj trga perutninskega mesa.

3.

Tretji tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, saj je Komisija ocenila, da ekonomski kazalci upravičujejo določitev zneska nadomestil na 0 EUR, čeprav naj bi se povišanje tržnih cen v veliki meri izravnalo z višjo tečajno vrednostjo EUR nasproti dolarju. Tožeča stranka zato meni, da ekonomski kazalci ne upravičujejo odprave nadomestil.

4.

Četrti tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, saj je Komisija menila, da je bil takojšen začetek veljave izpodbijane uredbe upravičen „za preprečitev motenj na trgu in tržnih špekulacij ter za zagotovitev učinkovitega upravljanja“. Tožeča stranka trdi, da ta obrazložitev, ki naj bi bila enaka obrazložitvi iz prejšnjih uredb, zlasti ni ustrezna temu primeru, ker naj bi nenadna odprava izvoznih nadomestil brez predhodnega opozorila, ki bi omogočalo prilagoditi ekonomski model, nasprotno lahko vodila do motenj na notranjem trgu.

5.

Peti tožbeni razlog: zloraba pooblastil Komisije, saj ta ni sprejela izpodbijane uredbe zaradi razloga, navedenega v Uredbi št. 1234/2007 (1).

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/5

—

v celoti in brez vsakršne izjeme razveljavi izpodbijani sklep;

—

zadevo vrne Sodišču za uslužbence.

1.

Absolutna nezadostna obrazložitev izpodbijanega sklepa, tudi zaradi potvarjanja in izkrivljanja dejstev.

2.

Nepravilna, napačna in nerazumna obrazložitev in uporaba:

3.

Popoln neobstoj preiskave in obrazložitve ter nesprejetje odločitve v zvezi s tožbenim zahtevkom podanim med postopkom.

4.

Napačna razlaga in uporaba člena 14 Poslovnika Sodišča za uslužbence, zaradi česar naj bi bilo očitno kršeno načela naravnega sodnika, ki je med drugim določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/7

—

Odločba Oddelka B.2 Generalnega direktorata za človeške vire in varnost Evropske komisije z dne 26. septembra 2012, s katero ji je bila zavrnjena zaposlitev na Komisiji (ESTAT) z rezervnega seznama natečaja EPSO/AD/207/11 in s katero je bil na rezervni seznam navedenega natečaja vnesen komentar, ki je službe Komisije obveščal, da tožeča stranka ne izpolnjuje sprejemnih pogojev za ta natečaj, naj se razglasi za nično;

—

po potrebi naj se za nično razglasi odločba direktorja DG HR.D.2 Evropske komisije o zavrnitvi pritožbe z dne 25. februarja 2013, ki jo je vložil ZZ (št. Rl696/12);

—

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/7

—

Odločba organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, z dne 8. novembra 2012, s katero se ugotavlja, da tožeča stranka ni primerna za izbor na razpisu CAST2010, in zavrne ponudba pogodbe za pogodbenega uslužbenca funkcionalne skupine III (GFIII) za nedoločen čas, naj se razglasi za nično;

—

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

5.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/7

—

Odločba visoke predstavnice Evropske unije z dne 15. julija 2013 o premestitvi tožeče stranke v interesu službe s takojšnjim učinkom na delovno mesto MDR.C v Bruslju naj se razglasi za nično;

—

ugotovi naj se, da je ESZD s sprejetjem izpodbijane odločbe storila vrsto napak pri opravljanju nalog, za te napake pa odgovarja Unija;

—

ugotovi naj se, da izpodbijana odločba tožeči stranki in ženi tožeče stranke povzroča resno škodo;

—

ta naj se potrdi;

—

ESZD naj se naloži plačilo stroškov.