This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013XC0809(01)
Publication of an application pursuant to Article 50(2)(a) of Regulation (EU) No 1151/2012 of the European Parliament and of the Council on quality schemes for agricultural products and foodstuffs
Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
UL C 231, 9.8.2013, pp. 9–13
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
9.8.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 231/9 |
Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
2013/C 231/10
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)
„WEST COUNTRY LAMB“
ES št.: UK-PGI-0005-0667-21.12.2007
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Ime
„West Country Lamb“
2. Država članica ali tretja država
Združeno kraljestvo
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1 Vrsta proizvoda
|
Skupina 1.1 |
Sveže meso (in drobovina) |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke
Ime „West Country Lamb“ se uporablja za trupe, polovice ali kose jagnjetine, pridobljene od ovc, skotenih in vzrejenih v zahodni Angliji ter zaklanih v skladu s standardi organizacije Meat South West (MSW) ali enakovrednimi standardi.
Ovce ob zakolu ne smejo biti stare več kot 12 mesecev. Meso živali, ki se (i) skotijo pred 1. oktobrom katerega koli leta in (ii) zakoljejo med 1. januarjem in 30. aprilom naslednjega leta, mora dozoreti. To lahko vključuje najmanj pet dni hlajenja med zakolom in prodajo končnemu potrošniku ali enega od postopkov zorenja iz načrta za jagnjetino Komisije za meso in živino iz leta 1994 (med njimi sta električna stimulacija in obešanje trupov za medenično odprtino). Končna mrtva teža mora znašati od 9 do 26 kg.
Posebna prehrana, ki temelji na travi, izboljša kemijsko sestavo mišic jagnjet (glej preglednico 1 spodaj), pa tudi organoleptične značilnosti mesa v primerjavi z mesom jagnjet, hranjenih s koncentrirano ovčjo krmo.
Preglednica 1
Sestava maščobnih kislin (mg/100 g mišice) in vsebnost vitamina E (mg/kg) v ledveni mišici jagnjet
|
|
Trava |
Koncentrirana krma |
|
18:2 (3) |
98 |
143 |
|
18:3 (4) |
52 |
29 |
|
EPK (5) |
23 |
15 |
|
DHK (6) |
6,5 |
4,9 |
|
Vitamin E |
4,6 |
1,9 |
|
18:2/18:3 |
1,9 |
5,0 |
Okus mesa je zato bogatejši in omogoča vrhunsko gurmansko doživetje. Maščoba je lahko od bele do smetanaste barve, pri čemer je smetanasta barva posledica posebne prehrane. Meso je od rožnate do temno rdeče barve, z zorenjem pa postaja temnejše rdeče. Za zagotovitev optimalne prehranske kakovosti se uporablja naslednja specifikacija za razvrstitev trupov (na podlagi sistema EUROP):
|
— |
trupi, razvrščeni v razred mesnatosti R ali višji razred, z zamaščenostjo od 2 do 3H; |
|
— |
trupi, ki tehtajo manj kot 15 kg, imajo lahko mesnatost O. |
|
|
Naraščanje zamaščenosti => |
|||||||
|
Naraščanje mesnatosti => |
|
1 |
2 |
3L |
3H |
4L |
4HL |
5 |
|
E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
U |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
R |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
O |
|
9–15 kg |
9–15 kg |
9–15 kg |
|
|
|
|
|
P |
|
|
|
|
|
|
|
|
Velikost trupov se lahko spreminja glede na povpraševanje na trgu in vrsto ovc.
Proizvod „West Country Lamb“ se po zakolu da v promet v naslednjih oblikah:
|
— |
kot cel trup, brez neužitne drobovine, kože, glave in stopal. Ledvice in pripadajoča maščoba se lahko pustijo na trupu, |
|
— |
kot cela polovica: polovica trupa, ki je vzdolžno razpolovljen, |
|
— |
kot osnovni deli polovic: dobljeni z delitvijo trupov/polovic na manjše, priznane dele (v skladu z željami kupcev). Ti kosi so lahko s kostmi ali brez njih in v zaščitni embalaži. |
Proizvod „West Country Lamb“ se lahko prodaja svež (hlajen) ali zamrznjen.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
Jagnjeta se lahko po odstavitvi in v končnem obdobju krmijo tudi z dopolnilno krmo; v tem primeru kmet zapiše podrobnosti o sestavinah in nakupu v dnevnik hranjenja, ki ga preverijo inšpektorji za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi najmanj 70-odstotni vnos osnovne krme. Shema zahteva ekstenzivni sistem z ustreznim obdobjem paše pred zakolom, ki po navadi traja dva meseca.
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Jagnjeta se morajo skotiti, vzrediti in zaklati v zahodni Angliji.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.
—
3.7 Posebna pravila za označevanje
—
4. Kratka opredelitev geografskega območja
Geografsko območje vključuje šest grofij (Cornwall, Devon, Dorset, Gloucestershire, Somerset in Wiltshire), ki sestavljajo zahodno Anglijo.
5. Povezava z geografskim območjem
5.1 Posebnosti geografskega območja
Zahodna Anglija se opisuje kot travnati polotok. Območje se je na pašnike in obdelovalne površine za poljedeljstvo razdelilo deloma zaradi različnih vrst tal. West Country ima velik delež oglejene in rjave prsti, ki spodbuja rast trave, za poljedelstvo pa ni najprimernejša. Na obdelovalnih površinah je večji delež ilovnate in peščene prsti, ki se hitreje izsuši. Poleg tega ima to območje najvišjo povprečno temperaturo ter najvišjo minimalno in najvišjo maksimalno temperaturo v Združenem kraljestvu.
To je največje večinoma kmetijsko območje v Angliji. Njegovo okolje je med najbogatejšimi v Združenem kraljestvu. Po ocenah kmetije na tem območju vzredijo 21 % ovc v Angliji in prav to dejstvo je skupaj s 24-odstotnim deležem pridelane govedine prispevalo k oblikovanju in ohranitvi pokrajine in dediščine območja. Velika gostota živine je tu spodbudila razvoj obsežnega mesnopredelovalnega sektorja, ki ustvarja zelo potrebne zaposlitvene priložnosti.
Kombinacija toplih in milih temperatur, enakomerno razporejenih padavin skozi leto in globokih tal, ki zadržujejo vlago, omogoča pridelavo trave in druge krme ter pašo skoraj celo leto. Na večjem delu območja rase trava več kot 300 dni na leto. Ta celoletna proizvodnja je v zahodni Angliji pravilo in pojasnjuje, zakaj prevladuje živinoreja. Poleg tega je več kot 25 % travnih površin tega območja v nacionalnih parkih ali na območjih izjemnih naravnih lepot, na njem pa je tudi več kot 57 % travnikov, bogatih s cvetjem, v Združenem kraljestvu. Raziskava, ki jo je opravila Univerza v Bristolu, je pokazala, da je okus jagnjetine izrazitejši in bolj priljubljen, če se ovce krmijo s travo, kot s koncentrirano krmo.
Poleg tega se na tem območju zaradi edinstvenega milega podnebja in trave, ki rase celo leto, jagnjeta redijo celo leto.
5.2 Posebnosti proizvoda
Zahodna Anglija je zelo odvisna od sveže in konzervirane trave. To značilno vpliva na kakovost mesa in prehransko vrednost jagnjetine, kar zadeva sestavo maščobnih kislin, vsebnost vitamina E in senzorične odlike. Ti učinki so bili jasno dokazani z znanstvenimi poskusi. Ti so pokazali razliko v sestavi maščobnih kislin jagnjet, vzrejenih s krmo na žitni osnovi (koncentrirano krmo), in jagnjet, katerih prehrana je temeljila na travi (preglednica 1). Profil maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s travo, se je precej razlikoval od profila maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo. V mišicah jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo več linolne kisline in njenega produkta (arahidonska kislina); obe sta n-6 (omega-6) maščobni kislini; v mišicah jagnjet, krmljenih s travo, pa je bilo več linolenske kisline in njenih produktov, eikozapentaenojske kisline – (EPK) in dokozaheksaenojske kisline – DHK; obe sta n-3 (omega-3) maščobni kislini. Pri živalih, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo razmerje med maščobnimi kislinami n-6 in n-3 znatno višje. Priporočeno razmerje za prehrano ljudi je 4 ali nižje, kar se je zlahka doseglo pri jagnjetih, krmljenih s travo, pri jagnjetih, krmljenih s koncentrirano krmo, pa ne. Enostavno razmerje, ki razlikuje jagnjeta, hranjena s travo, in jagnjeta, krmljena s koncentrirano krmo, znaša 18:2/8:3; v preglednici 1 sta to vrednosti 1,9 in 5,0 za jagnjeta, krmljena s travo oziroma koncentrirano krmo.
Trava, naj bo sveža ali konzervirana, je vir α-linolenske kisline. Ta se v živali lahko pretvori v dolgo verigo n-3 (omega-3) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), ki so koristne hranilne snovi v prehrani ljudi. Trava vsebuje tudi vitamin E, obe n-3 maščobni kislini in vitamin E pa so v večjih koncentracijah v ovcah, krmljenih s travo. Te hranilne snovi vplivajo tudi na okus mesa.
Trava in prehrana, ki temelji na njej, v mišicah dokazljivo proizvajata značilen profil maščobnih kislin, ki se razlikuje od profila maščobnih kislin pri prehranjevanju s koncentrirano krmo. Vrednosti okrog 1,5 % linolenske kisline, 0,7 % EPK in > 0,2 % DHK so značilne za jagnjeta, vzrejena s travo. To so deleži prisotnih maščobnih kislin, s katerimi se pogosto opisuje sestava maščobnih kislin. Ta učinek koristi proizvodu „West Country Lamb“. Vitamin E, ki je naravno navzoč v travi, se vgradi v mišično in maščobno tkivo ovc. Živali, krmljene s travno silažo, so imele v mišicah najmanj dvakrat toliko vitamina E kot živali, krmljene s koncentrirano krmo. Meso v maloprodajnih vitrinah zato dlje ostane svetlo rdeče.
Britanske študije ugotavljajo, da je okus jagnjetine boljši pri ovcah, ki se do konca krmijo s travo, kot pri ovcah, krmljenih z žiti. Jagnjetina ovc, krmljenih s travo, za okus dobi veliko več točk kot jagnjetina ovc, krmljenih s koncentrirano krmo. Točk za neobičajen okus pri krmljenju s travo je veliko manj.
Neodvisno poročilo je pokazalo, da so posebne značilnosti proizvoda nizko razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami in visoka koncentracija vitamina E.
|
— |
18:2/18:3 razmerje manj kot 4, |
|
— |
vitamin E > 3,0 mg/kg v ledvenih mišicah. |
Pasmi ovc Polled Dorset in Dorset Horn sta samo dva primera območnih pasem, razvitih, da bi izkoristili travo, ki na tem območju rase skoraj celo leto. Veliko kmetov ju uporablja zaradi pogostega naravnega razmnoževanja, kar pomeni, da se lahko jagnjeta skotijo jeseni. To proizvajalcem omogoča, da imajo jagnjeta pripravljena za prodajo od konca januarja. V drugih čredah ovc v nižinah se jagnjeta skotijo januarja in februarja, medtem ko se na kmetijah na sredogorskih območjih Bodmin Moor, Dartmoor in Exmoor po navadi skotijo aprila in maja, kar zagotavlja naravno celoletno proizvodnjo in dobavo jagnjetine.
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)
Ovce, vzrejene na območju zahodne Anglije, in nato meso teh živali imajo zaradi podnebja, topografije, geologije in posledične proizvodnje sočne krme posebne odlike. Velik delež kmetijskih površin pokriva trava, kar je zelo ugodno za ovčerejo, lahko pa se uporabi tudi kot dopolnilna krma.
Na voljo so trdni in objektivni znanstveni dokazi, da ima jagnjetina, ki se proizvede in predela na območju zahodne Anglije, odlike, ki so naravno povezane z navedenim geografskim območjem, saj večja razpoložljivost trave in odvisnost od nje v prehrani povzroča višje koncentracije n-3 polinenasičenih maščobnih kislin in vitamina E v mesu.
Na rast trave vplivajo vrsta tal, temperatura, padavine in količina sonca. Drug pomemben dejavnik je topografija, tj. nadmorska višina; z naraščanjem nadmorske višine se rast trave zmanjšuje. Zaradi milejšega podnebja je na tem območju več dni, ko rase trava, kot na drugih območjih. V vseh predelih zahodne Anglije rase trava več kot 220 dni na leto, kar ne velja za noben drug predel Britanije. Na nekaterih predelih pa je takih dni več kot 300.
Sklic na objavo specifikacije
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (7))
http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/anglesey-sea-salt-pdo-spec-20121127.pdf
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.
(3) linolna;
(4) linolenska;
(5) eikozapentaenojska;
(6) dokozaheksaenojska
(7) Prim. opombo 2.