25.8.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 257/10

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 257/05

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PRES-SALES DE LA BAIE DE SOMME“

ES št.: FR-PDO-0005-0604-11.05.2007

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Prés-salés de la baie de Somme“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Meso z označbo „Prés-salés de la baie de Somme“ se pridobiva iz jagnjet, starih manj kot 12 mesecev, ki se vzrejajo na slanih močvirjih najmanj 75 dni ob upoštevanju naravnega ravnovesja navedenega okolja ali se hranijo pretežno na pašniku s halofitskim rastlinjem slanih močvirij.

Ovni za razplod spadajo med pasme „Suffolk“, „Hampshire“, „Roussin“, „Île de France“, „Rouge de l’Ouest“, „Boulonnais“ in „Vendéen“. Razen v posebnih primerih obnove čred, registriranih pri inšpekcijskih organih, se samice za razplod skotijo iz ovc, ki se vzrejajo na slanih močvirjih kmetijskih gospodarstev z dovoljenjem za izkoriščanje pašnikov na slanih močvirjih.

Trupi imajo naslednje značilnosti:

—	teža najmanj 16 kg,

—	„ravna do rahlo konkavna“ oblika in „srednje do močno razvite mišice“ (razvrstitev U, R, O, lestvica EUROP),

—	po stopnji izpitanosti „zamaščeni oziroma prekriti z maščobo“ (razvrstitev 2 ali 3 na lestvici EUROP),

—	čvrsta zunanja in notranja maščoba bele do smetanasto bele barve.

Za meso je značilna rožnata barva. Med kuhanjem in celotnim žvečenjem ostane zelo sočno, arome pa so močne in obstojne v ustih. Meso se prodaja ohlajeno ali odmrznjeno in ohlajeno.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Prehrana jagnjet in ovac zajema zlasti pašo na slanih morskih močvirjih.

Vzreja jagnjet ima tri zaporedne faze:

—	faza po kotenju, med katero se jagnjeta prehranjujejo zlasti z materinim mlekom. To obdobje traja od 60 do 90 dni. Mlečna prehrana se lahko na začetku vzreje živali dopolnjuje z mlekom v prahu, živinsko ali koncentrirano krmo,

—

najmanj 75-dnevno obdobje vsaj štiriurne paše na morskih močvirjih, pri čemer mora paša trajati najmanj 60 dni vsaj po 7 ur dnevno. Jagnjeta v navedenem obdobju paše prebivajo na opredeljenih avtonomnih območjih. Obdobje paše na morskih močvirjih se lahko prekine na koncu dneva z vrnitvijo živali na nadomestna zemljišča, ki so oddaljena najmanj kilometer od zadevnega avtonomnega pašnega območja, med preplavljanjem slanega močvirja zaradi bibavice pa z vrnitvijo živali na nadomestna zemljišča. Med obdobjem paše na morskih močvirjih je koncentrirana krma prepovedana; prehrana jagnjet in ovac se lahko namreč dopolnjuje le z živinsko krmo.

Dnevi, ko so živali zbrane na nadomestnih zemljiščih, niso všteti v dneve paše na morskih močvirjih.

—	neobvezna končna faza, ki traja največ šest tednov, in sicer največ en dan na štiri dni paše na morskih močvirjih.

Jagnjeta se v morebitni končni fazi prehranjujejo pretežno z živinsko in koncentrirano krmo. Obdobje paše na morskih močvirjih, vključno z dnevi, ko so slana močvirja preplavljena zaradi bibavice, v morebitni končni fazi traja najmanj polovico časa vzreje živali.

Vsa živinska krma in najmanj 65 % količin suhe snovi, ki se vsakodnevno razdeljujejo, izvirajo iz navedenega geografskega območja, in sicer zemljišč, na katerih so tla sestavljena iz nizkih mladih morskih usedlin in izpostavljena morskemu pršcu.

Živinsko krmo sestavljajo sveža trava, ki se popase ali shrani kot seno ali delno posušena balirana krma z več kot 50-odstotno vsebnostjo suhe snovi, korenine, gomolji in zelenjava.

Koncentrirano krmo sestavljajo žita, pšenični otrobi, pogače iz soje, oljne ogrščice, sončnice in lana, rastlinske pulpe, melasa, dehidrirana lucerna ter mineralna in vitaminska dopolnila.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Kotenje, vzreja in zakol.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Meso z označbo porekla „Prés-salés de la baie de Somme“ se identificira in označi na trupu, uvrščenem v označbo, po fazi odstranjevanja odvečne vode s pritrditvijo identifikacijske nalepke na obe strani trupa, na njej pa je z neizbrisnim barvnim črnilom navedeno „Prés-salés BS“.

Trup in njegovi odrezki imajo vse do končnega distributerja oznako, na kateri so navedeni vsaj:

—	ime označbe,

—	logotip Evropske unije za označbe ZGO in navedba „zaščitena označba porekla“,

—	ime rejca,

—	številka vzrejališča,

—	nacionalna identifikacijska številka jagnjeta,

—	datum zakola.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje s središčem na slanih močvirjih rečnih zalivov Somme in Authie, na katerem potekajo kotenje, vzreja in zakol jagnjet, sestavljajo ti kantoni in občine departmajev Pas-de-Calais in Somme:

—

Departma Pas-de-Calais: — Vsi kantoni občin Campagne-lès-Hesdin, Hesdin in Berk. — Kanton občine Fruges, razen občin Ambricourt, Coupelle-Vieille, Crépy, Hézecques, Lugy, Matringhem, Mencas, Radinghem, Senlis, Verchin in Vincly. Kanton občine Montreuil, razen občin Calotterie, Cucq, Merlimont, Saint-Josse in Touquet-Paris-Plage. — Občine Azincourt, Fontaine-l'Étalon, Gennes-Ivergny, Grigny, Humbert, Le Quesnoy-en-Artois, Saint-Georges, Tollent, Tramecourt, Vacqueriette-Erquières in Wamin.

—

Departma Somme: — Vsi kantoni občin Abbeville-Nord, Abbeville-Sud, Crécy-en-Ponthieu, Friville-Escarbotin, Nouvion, Rue in Saint-Valéry-sur-Somme. — Kanton občine Ailly-le-Haut-Clocher, razen občin Long in Mouflers. Kanton občine Ault, razen občin Mers-les-Bains in Oust-Marest. Kanton občine Moyenneville, razen občin Grebault-Mesnil, Saint-Maxent in Tours-en-Vimeu. — Občine Beaumetz, Domart-en-Ponthieu, Érondelle, Franqueville, Fransu, Ribeaucourt, Surcamps in Vauchelles-lès-Domart.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Živali za proizvodnjo z označbo porekla „Prés-salés de la baie de Somme“ se vzrejajo na območju, kjer se enakomerno izmenjujeta morje in kopno: na slanih močvirjih, lokalno poimenovanih „mollières“, in na sosednjih območjih, ki oblikujejo pikardijsko morsko planjavo. Slana močvirja, katerih prst je nastala iz morskega blata, imenovanega morski glen, najmanj 50 dni na leto preplavlja morje, kar omogoča razvoj halofitskega rastlinja (Puccinellia maritima, Halimione portulacoides, Triglochin maritima …), s katerim se ovce rade prehranjujejo. Slana močvirja se odvodnjavajo prek mreže naravnih in naključno razporejenih kanalov, ki omejujejo gibanje ovac. Ovce v času preplavljenosti slanih močvirij in pozimi prebivajo na pikardijski morski planjavi, ki jo oblikujejo sipinski polderji in tvorbe.

Ker zaradi javnega značaja slanih močvirij in njihovega rednega preplavljanja ni mogoče postaviti trajnih ograd, se je zaradi poletnega pašnega sistema – ovce so namreč oddaljene od svojih staj – in nevarnosti pogreznjenja v kanale ohranilo kolektivno pašno upravljanje čred, ki jih na pašo še vedno vodijo pastirji. Prav tako so rejci zaradi težav, ki jih imajo živali pri gibanju na mehkih površinah, prepredenih s kanali, po eni strani izbrali pasme ovac, ki so prilagojene hoji in imajo odlične materinske lastnosti, po drugi strani pa so na slana močvirja nastanili jagnjeta, ki so dovolj stara, da se lahko spopadajo z omejitvami okolja.

Rejci so gospodarjenje s travniki, ki so med preplavljenostjo močvirij zaradi bibavice nujni za prebivanje in prehranjevanje živali, in njihovo izkoriščanje razvili in organizirali na celotnem območju okoli zaliva.

Rejci so poleg tega zaradi naravno različne rasti posameznih živali v čredi ter posledičnega soobstoja jagnjet na različnih stopnjah razvoja razvili ustrezno znanje in veščine v zvezi s končno fazo vzreje teh jagnjet, ki poteka v ovčjih stajah.

Navedena posebna vzreja, ki je posledica lokalnih stikov med rejci, mesarji na debelo in klavci, je omogočila stalen izbor klavnic, v katerih so se ohranili znanje in veščine v zvezi z zakolom ovac. Posebno znanje in veščine v zvezi z zakolom so razvidne zlasti iz kratkega obdobja, ki preteče v ugodnih razmerah med prihodom v klavnico ter posebno skrbnim zakolom, razkosavanjem in odstranjevanjem drobovja, pri čemer se ohrani podkožna maščoba, hkrati pa je trup zaščiten pred vsakršno umazanijo. S predpisi so urejene tudi zahteve v zvezi z odstranjevanjem odvečne vode in zorenjem. Rejci po navedenih postopkih presodijo skladnost trupov z značilnostmi označbe „Prés-salés de la baie de Somme“, zlasti na podlagi kakovosti maščobe in videza trupov.

Lokalna pomembnost navedene vzreje je razvidna tudi iz dejstva, da je jagnje „Prés-salés de la baie de Somme“ v središču številnih turističnih in kulinaričnih dogodkov. Tako se dogodka „fête du mouton“ (ovčja veselica) prvi vikend v oktobru udeleži več tisoč obiskovalcev, ki prisostvujejo dogajanju v zvezi z vzrejo: degustacije, razstave ovčarjev, mimohod čred …

5.2   Posebnosti proizvoda:

Izraz „pré-salé“ (predhodno soljen) se nanaša na ovce, vzrejene na obalnih pašnikih, ki jih redno preplavlja morje. Jagnjeta za označbo porekla „Prés-salés de la baie de Somme“ so razmeroma stara (od 135 dni do enega leta). Večina živali se potrošnikom ponudi med julijem in novembrom. Jagnjeta se skotijo na kmetijskih gospodarstvih navedenega geografskega območja iz križanih pasem, ki so prilagojene okolju, njihove matere pa imajo potrjene materinske in mlečne lastnosti. Za trupe so značilni „ravna do rahlo konkavna“ oblika in „srednje do močno razvite mišice“. Po stopnji izpitanosti so „zamaščeni oziroma prekriti z maščobo“ ter imajo čvrsto zunanjo in notranjo maščobo bele do smetanasto bele barve. Za meso so značilni rožnata barva, dolga vlakna in marmoriranost (prepredenost z mišično maščobo). Med kuhanjem in celotnim žvečenjem ostane meso zelo sočno, arome pa so močne in obstojne v ustih.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Značilnosti mesa „Prés-salés de la baie de Somme“, predstavljene zgoraj, in njegovo območje so povezani, zlasti ker se ovce prehranjujejo s posebnim rastlinjem slanih močvirij, pretežno s slanovko, in zaradi gibanja, h kateremu so ovce prisiljene ob prehranjevanju v tem pogosto neprijaznem okolju (nevarnosti pogreznjenja v globoke kanale, nezavarovanost pred morskim pršcem ter soncem in poletno vročino).

H krepitvi povezanosti in njenemu ohranjanju močno prispevajo lokalne pašne prakse in izpolnjevanje posebnih zahtev v zvezi z zakolom. Pri lokalnem znanju in veščinah, uporabljenih za pridobitev označbe porekla „Prés-salés de la baie de Somme“, sta odločilni izbira in uporaba živali, ki so zaradi počasne rasti mišic in materinskih lastnosti prilagojene na zahtevne pašne razmere.

Jagnjeta po koncu zime ženejo na pašo na slano močvirje, kjer prebivajo dan in noč vse do zakola ali morebitne končne faze, pri čemer je prekinitev mogoča le med umiki ob preplavljanju močvirij. Tako se je izoblikovala pašna tradicija, pri kateri pastirji, vajeni slanega močvirja, kljub nevarnostim pasejo živali in se nenehno selijo, da bi ohranili naravno ravnovesje, ki zagotavlja vire. Zaradi dolgega obdobja paše (najmanj 75 dni), ki izhaja iz navedenih praks, nadomestnih zemljišč, ki se uporabljajo med preplavljanjem močvirij, prilagoditve obdobja vzreje jagnjet rastnemu obdobju rastlinja na slanih močvirjih, zmožnosti rejcev, da prepoznajo živali, pri katerih bo potrebna končna faza vzreje, da bi ustrezale značilnostim označbe „Prés-salés de la baie de Somme“, so jagnjeta težka, vendar niso debela, barva njihovih mišic je enakomerno rožnata, maščoba pa čvrsta in bele barve.

Zaradi takšnega načina ovčereje se je v klavnicah na navedenem geografskem območju razvilo in ohranilo posebno znanje in veščine, ki spoštujejo kakovost navedene surovine, na primer ohranitev podkožne maščobe in prepoved tuširanja, hkrati pa lokalnim mesarjem in rejcem olajšujejo preverjanje skladnosti trupov. Ker je klavnice mogoče doseči v manj kot eni uri, se lahko ohranijo tudi organoleptične lastnosti, pridobljene na vzrejališčih, saj je stres med prevozom manjši. Meso „Prés-salés de la baie de Somme“ je zaradi navedene odlike zaslovelo, znano pa je po veliko višji prodajni ceni od cene običajnega jagnjeta (med 50 in 100 %, odvisno od obdobja).

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://agriculture.gouv.fr/IMG/pdf/CDC_Pres-sales_de_la_baie_de_Somme-2_cle4e6ec2.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---