Poziv k predložitvi pripomb o vprašanjih v zvezi z državno pomočjo glede potencialne pomoči podjetjema AS Oslo Sporveier in AS Sporveisbussene na Norveškem v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča

2012/C 197/07

Z Odločbo št. 123/12/COL z dne 28. marca 2012 v verodostojnem jeziku na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Nadzorni organ Efte začel postopek v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča. Norveškim organom je bil v vednost poslan izvod odločbe.

Nadzorni organ Efte poziva države Efte, države članice EU in zainteresirane strani, naj pošljejo svoje pripombe o zadevnem ukrepu v enem mesecu od objave tega obvestila na naslednji naslov:

Pripombe bodo poslane norveškim organom. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

POVZETEK

Ozadje

Na Norveškem je sektor lokalnega avtobusnega prevoza urejen z Zakonom o komercialnem prevozu iz leta 2002 (v nadaljnjem besedilu: ZKP) in Uredbo o komercialnem prevozu iz leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: UKP). ZKP in UKP sta razveljavila dotedanjo zakonodajo, ki je bila vsebinsko podobna sedanji. Ta zakonodajni okvir za sistem koncesij med drugim določa, da morajo podjetja pridobiti koncesijo, da bi bila upravičena izvajati storitve javnega avtobusnega prevoza, in okrožjem, kot je občina Oslo, nalaga odgovornost za kompenziranje podjetij, ki izvajajo prevozne storitve na nedonosnih progah. Taka kompenzacija se lahko dodeli za pokritje razlike med prihodki od prodaje vozovnic in stroški izvajanja storitev.

V Oslu se že od časa pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP v skladu s proračunskim postopkom mesta koncesionarjem dodeljuje letna kompenzacija za nedonosne proge. Kompenzacija se je plačevala v obliki letnega pavšalnega zneska, ki je bil odvisen od stroškov v predhodnih letih, ob upoštevanju različnih korekcijskih faktorjev. Od leta 2008 se vse pogodbe za redne avtobusne storitve podjetjem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. Odtlej podjetju AS Oslo Sporveier za redne avtobusne storitve ni bila dodeljena nobena zgoraj opisana kompenzacija.

Podjetju AS Oslo Sporveier in pozneje njegovemu odvisnemu podjetju AS Sporveisbussene je bilo zaupano zagotavljanje rednih avtobusnih storitev v Oslu v skladu z določbami, ki so na kratko opisane zgoraj, in sicer dolgo preden je začel veljati Sporazum EGP pa do leta 2008.

Od leta 1994 je bilo podjetje AS Oslo Sporveier večkrat reorganizirano. Na primer izvajanje vseh avtobusnih storitev, vključno s komercialnimi potovalnimi avtobusnimi storitvami poleg rednih avtobusnih storitev v Oslu, je bilo od leta 1997 oddano v zunanje izvajanje njegovemu odvisnemu podjetju AS Sporveisbussene. Zaradi tega sta podjetji AS Oslo Sporveier in AS Sporveisbussene vstopili v tako imenovani prevozni sporazum, da bi podjetje AS Sporveisbussene lahko dejansko prejemalo letne kompenzacije. Na podlagi prevoznega sporazuma je bila kompenzacija za redne avtobusne storitve plačana v skladu z zgoraj opisanimi določbami. Norveški organi navajajo, da so bili v celotnem obravnavanem obdobju – od leta 1994 do 2008 – vodeni ločeni računi, posebej za komercialne in posebej za javne storitvene dejavnosti v skupini Oslo Sporveier, in da so komercialne dejavnosti vedno plačale tržne cene za storitve, ki so jih zanje opravili oddelki javnih storitvenih dejavnosti.

Leta 2004 je občina Oslo – ki je bila 98,8-odstotni lastnik podjetja AS Oslo Sporveier – vložila 111 760 000 NOK kapitala za pokritje primanjkljaja v pokojninskih skladih podjetja AS Sporveisbussene. Primanjkljaj je nastal v obdobju pred letom 1997, in sicer glede pokojninskih obveznosti zaposlenih tako v oddelku javnih storitev kot v oddelku avtobusnih potovanj podjetja AS Oslo Sporveier. Podjetje AS Oslo Sporveier je moralo odpraviti primanjkljaj. O višini kapitalskega vložka je odločila občina Oslo kot njegova lastnica, saj je bil to najcenejši način za rešitev položaja.

Ocena ukrepa

Prisotnost državne pomoči

Nadzorni organ meni, da kapitalski vložek in letna kompenzacijska plačila pomenijo državno pomoč.

Nadzorni organ trenutno glede kapitalskega vložka za kritje primanjkljaja na pokojninskih računih komercialne dejavnosti ne more izključiti, da ta daje gospodarsko prednost podjetju AS Oslo Sporveier, saj ni bil predložen noben dokaz, da je bil dodeljen po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

Poleg tega Nadzorni organ predhodno meni, da tako letna kompenzacija kot kapitalski vložek za kritje primanjkljaja v zvezi s pokojninskimi računi oddelka javnih storitev (primanjkljaj je bil povezan z izdatkom, ki bi tudi lahko bil podlaga za letno kompenzacijo) nista bila določena po postopku javnih naročil in nista podobna stroškom, ki bi nastali podjetju, ki dobro posluje in je ustrezno opremljeno. Četrto merilo iz sodne prakse v zadevi Altmark torej ni izpolnjeno in zato oba ukrepa pomenita državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Vrsta pomoči

Nadzorni organ v tej fazi ne more odločiti, ali je bila pomoč dodeljena na podlagi obstoječe sheme pomoči, ki bi temeljila na ZKP in UKP, kot sta se uporabljala v Oslu že pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP. Treba je opozoriti, da v skladu z zgoraj navedenimi določbami od leta 2008 ni bila dodeljena nobena nadaljnja pomoč. Nadzorni organ ob predpostavki, da se je obstoječa shema pomoči izvajala od leta 1994, trenutno ne more določiti natančnega obsega pomoči in odločiti, ali je vsa dodeljena pomoč temeljila na tej shemi. Poleg tega ne more izključiti, da ukrep – vsaj v manjšem obsegu, zlasti glede kritja pokojninskih obveznosti v zvezi z oddelkom komercialnih dejavnosti – pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč.

Združljivost pomoči

Nadzorni organ v tej fazi ugotavlja, da so se plačila, ki so se izplačevala do neposredne dodelitve koncesije, kot kaže, prenehala izplačevati leta 2008, in da bi kapitalski vložek iz leta 2004 za odpravo primanjkljaja v pokojninskem skladu lahko bil vsaj v veliki meri združljiva kompenzacija za izvajanje javne službe v skladu s členom 49 Sporazuma EGP. Ocena združljivosti bi se pri končni odločitvi torej osredotočila zlasti na to, ali je šlo za prekomerno kompenzacijo. Poleg tega bi pomoč lahko bila vsaj deloma združljiva na podlagi člena 61(3)(c).

Sklepne ugotovitve

Glede na zgoraj navedeno je Nadzorni organ sklenil začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 1(2) Sporazuma EGP. Zainteresirane strani so vabljene, da predložijo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.