15.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 169/1

—

ob upoštevanju Direktive 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov (MiFID) (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2003/6/ES o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (2),

—

ob upoštevanju izjav skupine G 20 z dne 2. aprila 2009 v Londonu, 25. septembra 2009 v Pittsburghu in 26. in 27. junija 2010 v Torontu,

—

ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – trgi lastniških vrednostnih papirjev (vir: CESR/10-394),

—

ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – obveznosti poročanja o transakcijah (vir: CESR/10-292),

—

ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov – varstvo vlagateljev in posrednikov (vir: CESR/10-417),

—

ob upoštevanju poziva k predložitvi prispevkov, namenjenega Odboru evropskih regulativnih organov, v zvezi z mikrostrukturnimi vprašanji, povezanimi z evropskimi trgi lastniških vrednostnih papirjev (vir: CESR/10-142),

—

o upoštevanju poročila iz februarja 2010 za francoskega ministra za gospodarstvo, industrijo in zaposlovanje, o reviziji direktive o trgih finančnih instrumentov,

—

ob upoštevanju posvetovalnega poročila Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) iz februarja 2009 o politikah o neposrednem elektronskem dostopu,

—

ob upoštevanju priporočil Odbora za sisteme plačil in poravnav (CPSS) in IOSCO iz novembra 2004, namenjenega osrednjim pogodbenim strankam,

—

ob upoštevanju dokumenta Securities and Exchange Commission (Komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo) „Equity Market Structure“ (št. 34-61358; datoteka št. S7-02-10),

—

ob upoštevanju tehničnih nasvetov Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev za Evropsko komisijo v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov ter odgovorov na zahtevo Evropske komisije po dodatnih informacijah (vir: CESR/10-802, vir: CESR/10-799, vir: CESR/10-808, vir: CESR/10-859, vir: CESR/10-860),

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0326/2010),

A.

ker je skupina G 20 odločila, da nobena finančna institucija, noben finančni produkt in nobeno ozemlje ne smeta ostati zunaj dosega pametne pravne ureditve in učinkovitega nadzora, ter se je strinjala, da bi bilo treba z vsemi standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev, trgovati na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje, kadar je to primerno,

B.

ker se je zaradi pomanjkanja preglednosti ter spremljajoče nepreglednosti struktur tveganja v finančnem sistemu finančna kriza še poglobila, kar je omogočilo širjenje splošnega nezaupanja in drastično zmanjšanje likvidnostnih tokov,

C.

ker so bili varstvo potrošnikov, preglednost, še posebno v zvezi z oblikovanjem cen, učinkoviti in likvidni trgi ter konkurenčnost pod enakimi pogoji bistveni cilji, ko je začela veljati direktiva o trgih finančnih instrumentov, vendar še niso bili uresničeni in morajo zaradi tega ostati prednostni; ker je treba zaradi finančne krize pri pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov dati prednost tudi omejevanju sistemskega tveganja,

D.

ker bi morali pri spreminjanju direktive o trgih finančnih instrumentov vedno upoštevati njen pomen pri uravnavanju kapitalskih tokov v realno gospodarstvo ter s tem možni vpliv na delovna mesta, naložbe in pokojnine,

E.

ker se 40 % trgovanja še vedno izvaja izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (zunajborzno); ker bi bilo treba udeležence na trgu spodbujati, da bi več trgovali na organiziranih mestih trgovanja,

F.

ker naj bi z vključitvijo oprostitve obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem v direktivo o trgih finančnih instrumentov ter ustanovitvijo večstranskih sistemov trgovanja in mest prikritega trgovanja (angl. dark pools) olajšali prehod na bolj organizirana in preglednejša mesta trgovanja,

G.

ker je v direktivi o trgih finančnih instrumentov zunajborzno trgovanje opredeljeno kot priložnostno in neredno ter se izvaja s pogodbenimi nasprotnimi strankami, ki so trgovci na debelo in je del poslovnega odnosa, za katerega so značilni posli nad standardnim tržnim obsegom, pri čemer se posli opravljajo izven sistemov, ki jih zadevna družba navadno uporablja za svoje poslovanje kot sistematični internalizator,

H.

ker kljub določbi v direktivi o trgih finančnih dokumentov o oprostitvah, ki dovoljujejo prikrito trgovanje na organiziranih trgih, ustanovitev večstranskih sistemov trgovanja in sistematičnih internalizatorjev ter opredelitev zunajborznega trgovanja kot nerednega in priložnostnega, zunajborzno trgovanje, ki ne poteka na podlagi sistematičnih internalizatorjev, še naprej predstavlja velik delež trgovanja z vrednostnimi papirji, ki znaša 38 % vseh zabeleženih transakcij po podatkih iz CESR/10-394 ter ker se ta delež od začetka izvajanja direktive o trgih finančnih instrumentov ni zmanjšal; ker je zato treba zagotoviti strožje in učinkovitejše izvajanje pravil direktive MiFID,

I.

ker je imela razdrobljenost trga za trgovanje z vrednostnimi papirji nezaželene posledice za likvidnost in tržno učinkovitost zaradi manjše preglednosti, ki je nastala zaradi porasti mest prikritega trgovanja in stičišč za trgovanje, ter ker so posledice povečanega števila mest trgovanja tako na borzi kot izven nje in trgovanje, ki vedno bolj temelji na tehnologiji, zmanjšale povprečni obseg transakcij z 22 266 EUR v letu 2006 na 9 923 EUR v letu 2009, zaradi česar so se povečali skupni stroški transakcij za nekatere uporabnike,

J.

ker je zmanjšanje obsega transakcij povzročilo zmanjšanje sposobnosti udeležencev na trgu, da nemudoma izvedejo velika naročila na določenem trgu, in je želja, da bi za večja naročila preprečili vpliv na trg, spodbudila širjenje trgovanja v sistemih prikritega trgovanja (dark-pool trading); ker se pri manj kot 10 % vsega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji v EGP na organiziranih trgih uporablja oprostitev zahteve glede preglednosti pred trgovanjem iz direktive o trgih finančnih instrumentov (CESR/10-394) in ker to odstopanje v direktivi o trgih finančnih instrumentov omogoča mesta prikritega trgovanja na organiziranem trgu kot preglednejšo in bolje regulirano alternativo prikritemu trgovanju izven borze; ker pa pomanjkanje reguliranja zunajborznih transakcij, tudi na zasebnih mestih trgovanja, omogoča konkurenčno prednost zunajborznemu trgovanju in spodbuja povečanje trgovanja v temi ter spodkopava preglednost trga na splošno; ker skupaj približno polovica trgovanja trenutno ni zajetega v zahteve po preglednosti pred trgovanjem, polovica zunajborznih transakcij pa je pod tržno velikostjo in ne potrebuje zaščite pred vplivom na trg,

K.

ker bi morali za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za zasebna mesta trgovanja izvajati poglobljeno preiskavo njihovih poslovnih modelov, s čimer bi zagotovili, da so takrat, ko opravljajo storitve, (kar pomeni da v bistvu delujejo kot regulirani trgi, večstranski sistemi trgovanja ali sistematični internalizatorji) tudi regulirani kot taki,

L.

ker koristi konkurence v smislu konkurenčnejše in inovativnejše trgovinske infrastrukture niso bile dokazane, saj se celotni stroški transakcij niso zmanjšali, nepreglednost se je povečala, obenem pa je jasno, da kakovost ter celovitost za vse udeležence na bolj razdrobljenem trgu nista primerno zagotovljeni,

M.

ker naj bi visokofrekvenčno trgovanje zagotavljalo likvidnost finančnim trgom, bi bilo koristno ugotoviti, ali obstaja tveganje, povezano s sistemom elektronskih naročil in znatnim deležem obsega trgovanja, ki ga je mogoče pripisati strategijam visokofrekvenčnega trgovanja, ki se v ZDA ocenjuje na 70 %, zlasti glede na sklepe Ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev v zvezi z borznim zlomom 6. maja 2010, ko so ponudniki likvidnosti visokofrekvenčnega trgovanja zapustili trg,

N.

ker so strategije visokofrekvenčnega trgovanja relativno nov pojav v Evropi in se ocenjuje, da po obsegu zavzemajo 35 % trga,

O.

ker bi bilo treba doseči večjo preglednost prek poročanja o trgovinski dejavnosti pred trgovanjem in po njem pri vseh vrstah sredstev, zato da bi zagotovili boljše zgodnje obveščanje o nastajanju in obsegu naraščajočih težav, spodbudili učinkovito oblikovanje cen ter zaupanje med akterji na trgu,

P.

ker je v sklepih skupine G20 z dne 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu navedeno, da bi bilo treba z vsemi standardiziranimi zunajborznimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgovati na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje,

Q.

ker razlikovanje pri izvajanju med državami članicami povzroča nepopolno uporabo direktive o trgih finančnih instrumentov,

1.

priznava, da so bile tržne infrastrukture med krizo odporne ter poziva Komisijo, naj vseeno okrepi te infrastrukture na vseh mestih trgovanja in v klirinških sistemih, da jim bo omogočila obvladovanje prihodnjega tveganja z večjo preglednostjo, izboljšanjem prožnosti in rednimi pregledi vsega trgovanja;

2.

pozdravlja predlog Komisije za uredbo o zunajborznih izvedenih finančnih instrumentih, osrednjih nasprotnih strankah in registrih trgovanja kot osnovni pogoj za povečanje preglednosti in varnosti na trgih finančnih instrumentov ter meni, da je to prvi korak k premiku pomembnega dela zunajborznega trgovanja na mesta trgovanja, za katere velja ureditev iz direktive o trgih finančnih instrumentov;

3.

predlaga, da morajo biti v interesu enakega obravnavanja večstranski sistemi trgovanja nadzorovani v enaki meri in zato primerljivo regulirani, saj bi se morala konkurenca med večstranskimi sistemi trgovanja in reguliranimi trgi odvijati pod enakimi pogoji, upoštevaje pomembno vlogo večstranskih sistemov trgovanja za vstop na trg;

4.

poziva, naj Evropski organ za vrednostne papirje preišče delovanje in namen režima sistematičnih internalizatorjev in predstavi izboljšave načina reguliranja te kategorije, da bi se zagotovila uporaba tega režima za izvajanje naročil na dvostranski podlagi;

5.

zahteva, da morajo naložbena podjetja, ki prejmejo naročilo, zagotoviti najboljšo izvedbo naložbenim podjetjem, ki zagotavljajo storitev upravljanja portfelja in delujejo kot upravitelji portfelja, čeprav je direktiva o trgih finančnih instrumentov uvrstila upravitelja portfelja med primerne pogodbene stranke;

6.

poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj pregleda, ali je treba najboljšo izvedbo za vsako posamezno naročilo bolje zakonsko urediti glede na dostopnost podatkov, tako pred trgovanjem in v povezavi s kakovostjo izvedbe, ter v zvezi s tržno tehnologijo, kot so sistemi za prenos naročil („order routers“) in sistemi za povezave med mesti trgovanja;

7.

poziva k temeljitemu izvrševanju določb direktive o trgih finančnih instrumentov, da bi zagotovili, da bodo stičišča posrednikov za trgovanje, ki izvajajo enakovredne dejavnosti kot reguliran trg, večstranski sistemi trgovanja ali sistematični internalizatorji, regulirani kot taki; da bi olajšali to izvrševanje, vztraja, da je treba od vseh stičišč posrednikov za trgovanje zahtevati, da pristojnim organom predložijo vse potrebne informacije, ki obsegajo tudi:

8.

poziva, naj se izvede preiskava zunajborznega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji in poziva k izboljšavam načina reguliranja zunajborznega trgovanja, da bi zagotovili znatno zmanjšano uporabo organiziranih trgov in režimov večstranskega sistema trgovanja pri izvajanju naročil na večstranski podlagi in sistematičnih internalizatorjev pri izvajanju naročil za rast na dvostranski podlagi, ter zmanjšan delež zunajborznega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji;

9.

poziva, naj Komisija preuči učinke določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije in ali ga je mogoče strogo izvajati, da se ohrani ustrezen pretok trgovanja prek „preglednih“ mest trgovanja (lit venues) v interesu ugotavljanja cen;

10.

poziva Komisijo, naj izvede pregled obstoječih obveznosti v sedanji direktivi o trgu finančnih storitev glede oprostitve obveznosti preglednosti pred trgovanjem, da:

11.

poziva k enotni uporabi oprostitve obveznosti pred trgovanjem v vseh državah članicah, da se omeji neskladno izvajanje, ki lahko povzroči negotovost, regulativno arbitražo in neenake konkurenčne pogoje; meni, da bi bili lahko tehnični standardi, ki bi jih opredelil Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustrezen način, da se to doseže, ob hkratnem ohranjanju koncepta enotnega pravilnika za finančne storitve;

12.

pozdravlja nedavno naznanilo udeležencev na trgu, da bodo razkrili svoje podatke pred trgovanjem in po njem, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za skupne podatkovne standarde in večjo razpoložljivost podatkov;

13.

poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, da se premagajo težave, ki preprečujejo konsolidacijo podatkov o trgih v Evropi, zlasti pa slaba kakovost podatkov o zunajborznih transakcijah;

14.

poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj oblikuje skupne standarde in formate sporočanja vseh podatkov po trgovanju, tako za organizirana mesta trgovanja kot za zunajborzno trgovanje, kar bo pripomoglo h konsolidaciji podatkov;

15.

poziva, naj postane za vsa mesta poročanja obvezno ločevanje podatkov pred trgovanjem od podatkov po trgovanju, da se informacije lahko dajo na voljo vsem udeležencem na trgu po komercialno smotrni in primerljivi ceni; poleg tega poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi potrjene ureditve objavljanja, da se uvedejo standardi kakovosti in zmanjša število mest, kamor se lahko poroča o trgovanju, in uporaba spletnih strani, ker ovira konsolidacijo;

16.

poziva k zmanjšanju časovne omejitve za odloženo objavo, da bodo zakonodajalci prejeli podatke o transakcijah v štiriindvajsetih urah po njihovi izvedbi; meni, da je treba, kar zadeva objavo transakcij, v običajnih razmerah šteti več kot enominutne zamude za nesprejemljive;

17.

meni, da je analiza razčlenitve in poslovnih modelov zunajborznega trgovanja bistvenega pomena in zato poziva k uvedbi posebnih oznak v preglednosti pred trgovanjem in po njem, da bi bile bolje razumljene značilnosti zunajborznega trgovanja in da bi ocenili, katere transakcije se lahko zaradi svojih posebnih lastnosti zakonito izvajajo zunajborzno;

18.

vztraja, da morajo biti po borznem zlomu 6. maja 2010 vse platforme trgovanja sposobne nacionalnim nadzornikom pokazati, da so se njihova tehnologija in nadzorni sistemi sposobni zoperstaviti zajezitvi naročil, ki so jo izkusili 6. maja, da bi zagotovili, da se lahko uspešno spoprimejo z dejavnostmi, povezanimi z visokofrekvenčnim in algoritemskim trgovanjem v izrednih razmerah, in da morajo pokazati, da so ob koncu dneva sposobne poustvariti knjige za naročilnice, tako da je mogoče ugotoviti razloge za neobičajno tržno dejavnost in možne zlorabe trga;

19.

poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj preuči stroške in koristi algoritemskega in visokofrekvenčnega trgovanja za trge ter njegovega vpliva na druge uporabnike trga, zlasti institucionalne vlagatelje, da bi določili, ali znaten pretok na trgu, ki se ustvarja samodejno, zagotavlja dejansko likvidnost trga in kakšne posledice ima za skupno ugotavljanje cen, za morebitne zlorabe z manipuliranjem trga, ki povzročijo neenake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu, in njegov vpliv na celotno stabilnost trga;

20.

poziva, naj se t. i. plastenje (layering) in izvajanje masovnih naročil (quote stuffing) izrecno opredelita kot zloraba trga;

21.

poziva k preiskavi, ali naj se pravno urejajo podjetja, ki izvajajo strategije visokofrekvenčnega trgovanja, da bi se zagotovilo, da bodo imela odporne sisteme in nadzor s stalnimi predpisanimi pregledi algoritmov, ki jih uporabljajo, sposobnost spremljanja sredi dneva ter poizvedovanje o izrednih stanjih in stanju finančnega vzvoda v realnem času ter da bodo lahko dokazala, da imajo vzpostavljene trdne postopke za obvladovanje neobičajnih dogodkov;

22.

poziva k pregledu izzivov visokofrekvenčnega trgovanja v smislu nadzora trga; priznava, da morajo regulatorji imeti ustrezna sredstva za ugotavljanje in spremljanje potencialnih zlorab; ob upoštevanju navedenega meni, da je treba pristojnim organom poročati o vseh naročilih, ki jih sprejmejo regulirani trgi ali večstranski sistem trgovanja, ter o trgovanju na teh platformah;

23.

poziva, naj se na vseh mestih trgovanja, ki omogočajo kolokacijo strežnikov, bodisi neposredno ali prek posrednikov podatkov, ki so tretja stranka, zagotovi ohranitev enakega dostopa za vse kolocirane stranke ter po možnosti enaka ureditev infrastrukture latentnost, da bo v skladu z nediskriminatorno prakso iz direktive o trgih finančnih instrumentov;

24.

zakonodajalce poziva k spremljanju in pravnemu urejanju določbe o „sponzoriranem“ dostopu, Komisijo pa k preučitvi dodatnih ukrepov, ki obsegajo:

25.

poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj ne glede na nujno uporabo zaščitnih ukrepov še dodatno preuči, ali „sponzoriran“ dostop presega prag nediskriminacijskega dostopa,

26.

poziva Komisijo, naj sprejme načela, ki jih razvija tehnični odbor IOSCO o neposrednem elektronskem dostopu, vključno s „sponzoriranim“ dostopom, ki bodo obsegala merila za izbiranje strank, ki jim je lahko dodeljen tak dostop, in pogodbeni odnos med platformo, članom in stranko, ter določala odgovornosti vsakega izmed njih glede njihove uporabe s primernim nadzorom in filtri;

27.

meni, da je treba prakso „flash orders“ (izredno hiter prenos naročil za nakup ali prodajo) zaradi skladnosti z načelom, da je treba vse vlagatelje obravnavati enakopravno, izrecno izključiti;

28.

poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj preuči strukturo provizij, da se zagotovi, da bodo provizije za izvedbo, provizije za dodatne storitve, posredniške provizije investicijskih družb in vse druge spodbude pregledne, nediskriminatorne in skladne z verodostojnim oblikovanjem cen ter zasnovane in izvedene tako, da ne bodo spodbujale trgovanja za neustrezne namene, in naj oceni, ali bi morali uporabniki, ki izdajo naročila, plačati minimalno takso ne glede na to, ali se naročilo izvede ali ne, saj mora tržna infrastruktura ta naročila obravnavati;

29.

priporoča, naj Evropski organ za vrednostne papirje in trge izvede študijo modela provizij „maker/taker“ (vzdrževalec likvidnosti/vlagatelj), da se ugotovi, ali bi morale za vse uporabnike ugodnejše strukture provizij „maker“ (vzdrževalec likvidnosti) veljati formalne obveznosti in nadzor, ki veljajo za vzdrževalce likvidnosti;

30.

poziva, naj Evropski organ za vrednostne papirje in trge nadzoruje in z izvedbeni akti opredeli trdne mehanizme, ki bodo omogočali prekinitev kotiranj glede na nestanovitnost in druge mehanizme za prekinitev, ki bodo hkrati delovali na vseh mestih trgovanja v EU, da se preprečijo dogodki, podobni borznemu zlomu v ZDA;

31.

poziva, naj noben udeleženec na nereguliranem trgu ne dobi neposrednega ali nefiltriranega „sponzoriranega“ dostopa do uradnih mest trgovanja, in da se morajo pomembnejši udeleženci na trgu, ki poslujejo v svojem imenu, prijaviti pri zakonodajnem organu ter omogočiti, da se za zagotovitev stabilnosti njihove dejavnosti trgovanja ustrezno pregledujejo in nadzorujejo;

32.

poziva, naj se dejavnosti lastniškega trgovanja, ki potekajo prek strategij algoritemskega trgovanja, ki ga izvajajo pravno neregulirani subjekti, izvajajo samo prek pravno regulirane finančne pogodbene stranke;

33.

poziva k razširitvi obsega režima preglednosti direktive o trgih finančnih instrumentov na vse instrumente, podobne lastniškim vrednostnim papirjem, vključno s potrdili o hrambi, indeksnimi investicijskimi skladi, instrumenti za naložbe v surovine in certifikati;

34.

poziva Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge, naj premislita o uvedbi zahteve o preglednosti pred trgovanjem in po njem za vse nelastniške finančne instrumente, tudi za trge državnih in podjetniških obveznic ter za trge z blagovnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se bo uporabljala na način, ki se bo po potrebi razlikoval med premoženjskimi razredi, pri tem pa bo združen z ukrepi za doseganje nadaljnje standardizacije izvedenih zunajborznih instrumentov, da se omogoči večja preglednost;

35.

ob upoštevanju težav, ki so se pojavljale v zvezi s kakovostjo podatkov in konsolidacijo podatkov po trgovanju z evropskimi vrednostnimi papirji, meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se podatki po trgovanju z nelastniškimi vrednostnimi papirji zagotovijo v že konsolidirani obliki;

36.

podpira namero Komisije, da za izvedene instrumente uporabi večji obseg provizij iz direktive o trgih finančnih storitev, saj trgovanje s takimi produkti vedno bolj prehaja na organizirana mesta trgovanja in so ta vedno bolj podvržena standardizaciji in zahtevam o osrednji poravnavi;

37.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila, da se bo z vsemi pogodbami za izvedene zunajborzne finančne instrumente, ki jih je mogoče standardizirati, trgovalo na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje, če je to primerno, s čimer bi zagotovili, da se bodo cene teh pogodb oblikovale na pregleden, pošten in učinkovit način, brez navzkrižja interesov;

38.

poziva k pregledu standardov IOSCO za klirinške družbe, sisteme poravnave vrednostnih papirjev in sistemsko pomembne plačilne sisteme, da bi dodatno izboljšali preglednost trga;

39.

meni, da morajo imeti regulatorji na različnih fizičnih in finančnih blagovnih trgih dostop do enakih podatkov, da bi lahko opredelili trende in medsebojne povezave, ter poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja v EU in na svetovni ravni;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.